ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-12. OZ člen 171, 185.
dokazovanje – prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov – odločilna dejstva – res iudicata – vezanost na dejansko podlago pravnomočne sodbe – škoda – odgovornost za škodo – deljena odgovornost
Odločilna dejstva so tista, na podlagi katerih sodišče ugotavlja dejansko stanje, ne pa okoliščine, na podlagi katerih sodišče sprejema oz. zavrača dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Zaradi upoštevanja dodatne dokumentacije je bilo dejansko stanje kvečjemu bolje razjasnjeno. Smisel prekluzije navajanja novih dejstev in dokazov iz 286. čl. ZPP je predvsem v pospešitvi postopka in preprečevanju neupravičenega zavlačevanja s strani strank.
Sodišče je v ponovljenem postopku vezano tudi na dejansko podlago pravnomočnega dela sodbe in ne le na izrek. V ponovljenem postopku je o pravnomočno razsojenem delu zahtevka odločalo tudi, ko je tožnici prisodilo višjo odškodnino iz naslova telesnih bolečin kot v prvotnem postopku, čeprav je bil skupni dosojeni znesek v ponovljenem postopku nižji.
Povzročitelj odgovarja za celoten obseg škode, četudi je ta večja, kot bi bila pri poškodovanju zdravega človeka, odgovornosti za škodo pa povzročitelju ni mogoče pripisati v tistem obsegu, ki je obstajal oz. bi nastal neodvisno od škodnega dogodka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – reintegracija – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Dejstvo, da tožena stranka po tem, ko je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni zasedla praznega delovnega mesta, ne pomeni, da po tem, ko se je tožnik na podlagi pravnomočne sodbe (s katero je bilo ugotovljeno, da je izredna odpoved pogodbe nezakonita) vrnil nazaj na delo, ne bi mogla podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V vmesnem času namreč delovnega mesta ni bila dolžna zasesti, ko pa ga je po reintegraciji tožnika ukinila, je s tem nastal utemeljen organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0052613
ZSR člen 82. OZ člen 131. SPZ člen 99. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravica uporabe stanovanja – služnost stanovanja – služnost uporabe garaže – absolutna bistvena kršitev določb postopka – trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje se ne more izogniti ugotavljanju pravne podlage tožencev za bivanje v spornem stanovanju na način, kot je to storilo v izpodbijani sodbi, s čimer je pravzaprav obe pravdni stranki pustilo v negotovem in nejasnem pravnem položaju. Dejstvo, da se sodišče ni jasno izreklo glede pravne podlage v konkretni zadevi, vpliva tudi na (ne)jasnost izreka izpodbijane sodbe.
Vlaganja so bila opravljena v celotno nepremičnino in ne v solastninski delež, ki je odpadel na pravdni stranki. Zato bi morala tožeča stranka za uspešno uveljavljanje svojega večjega solastninskega deleža zaradi vlaganj s tožbo zajeti vse zemljiškoknjižne solastnike.
zamudna sodba zaradi izostanka tožene stranke z naroka – izostanek tožene stranke z naroka
Če tožena stranka ni bila pravilno in pravočasno povabljena na poravnalni narok ali na prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, ob njenem izostanku z naroka niso podani pogoji za izdajo zamudne sodbe po 2. odstavku 282. člena ZPP.
uporaba motornega vozila – objektivna odgovornost – soprispevek oškodovanca – odškodninska odgovornost otroka
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno upoštevalo, da je oškodovanka otrok, ki ne more biti civilnopravno odgovoren za škodo, ki jo povzroči, vendar je ocenilo, da zadostuje njeno nezakrivljeno ravnanje in ji je iz tega naslova pripisalo soprispevek.
V obravnavanem primeru pa gre za bistveno enako namembnost nepremičnine, drugačno le v toliko, da tožnika do svoje stanovanjske hiše dostopata večkrat, kot bi v primeru, če bi nepremičnino uporabljala kot vikend.
Ker gre pri priposestvovanju za izviren način nastanka stvarne služnosti brez soglasja lastnika služeče nepremičnine, vpis v zemljiško knjigo za nastanek služnosti nima konstitutivnega pomena in ni pogojen s toženčevo voljo oziroma z njegovim posebnim razpolagalnim dejanjem. Poseben dajatveni tožbeni zahtevek tožnikov, po katerem naj bi jima toženec izstavil ustrezno listino, na podlagi katere bo izveden bodoč zemljiškoknjižni postopek za vpis služnostne pravice, zato ni potreben, saj sta tožnika to pravico pridobila že pred njenim vpisom v zemljiško knjigo.
Oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, imajo glede premoženja, ki pripada upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno.
ZDen člen 72, 72/2. ZDoh-2 člen 75, 75/3. ZPP člen 243, 245, 245/2.
nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja – poslovni prostori – vpliv davkov na višino nadomestila – dokazovanje – izvedenec – sodni izvedenec – postavljeni izvedenec
Pri presoji višine nadomestila ni pomembno, ali sporni prostori izpolnjujejo formalne pogoje za opravljanje poslovne dejavnosti, temveč kakšno dejansko korist bi lahko dosegel prizadeti upravičenec, če bi lahko razpolagal z njimi v spornem obdobju.
Vpliv davčnih obveznosti na utemeljenost višine tožbenega zahtevka ni pomemben. Pritožničino stališče, da bi morali biti ugotovljeni zneski davčnih obveznosti za posamezna obdobja in ti zneski odšteti od prisojenega zneska, pomeni zavzemanje za to, da bi se znesek nadomestila dejansko zmanjšal na račun davčnih obveznosti – najprej virtualno v pravdnem postopku in nato še v davčnem postopku po prejemu prisojenega zneska.
zamudna sodba – predpostavke za izdajo zamudne sodbe – odgovor na tožbo – novo sojenje pred drugim sodnikom
Če je zamudna sodba razveljavljena zaradi napačne ugotovitve prvega sodišča o nevloženem odgovoru na tožbo, ni razlogov, da bi moral v novem sojenju o zadevi odločati drug sodnik.
prenehanje vznemirjanja – negatorna tožba – vrnitev v prejšnje stanje – vožnja po tujem
Brezpredmeten je pritožbeni očitek, da je rešitev neživljenjska in v naravi nemogoča, ker poti, ki jo je izvedenec označil z zeleno barvo, sploh ni oziroma je neprevozna, zaradi česar naj bi imela tožena stranka zaprt dostop do svojih parcel; do svojih parcel bo morala začeti voziti tako, da bo celotno traso poti, ki (deloma) poteka tudi po parceli tožeče stranke, prestavila nazaj na rob parcel št. 1825/5 in 1825/6.
Zunajknjižno priposestvovanje je mogoče le izjemoma, kadar obstajajo neke posebne okoliščine, ki posestnika utrjujejo v njegovem (zmotnem) prepričanju, da je lastnik.
SZ-1 člen 25, 25/2, 25/3, 25/4, 30, 30/2. SPZ člen 67, 67/1, 67/3, 117.
upravljanje večstanovanjske hiše - posel rednega upravljanja - vzpostavitev kurilnice
Vzpostavitev kurilnice z ustrezno napeljavo namesto prejšnjega načina ogrevanja, ki pa je bilo v celoti ukinjeno, je nujen posel, namenjen ohranitvi osnovnega bivalnega standarda. Tak posel zato predstavlja posel rednega upravljanja.
mirovanje postopka – nadaljevanje postopka – predlog za nadaljevanje postopka
Rok, v katerem morata stranki predlagati nadaljevanje postopka, ne teče od pravnomočnosti sklepa, s katerim je sodišče ugotovilo mirovanje, ampak od trenutka, ko mirovanje nastane.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – vročitev tožbe – vročitev v tujini – vročitev po diplomatski poti
Če sodišče ob izostanku odgovora na tožbo izda zamudno sodbo, pa tožbe toženi stranki, ki je v tujini, ne vroči v odgovor po diplomatski poti, zagreši absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. in 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, saj niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, toženi stranki pa z nezakonitim postopanjem ni dana možnost obravnavanja v postopku.
povrnitev premoženjske škode - pravice osebe, ki jo je umrli preživljal - odškodnina zaradi izgubljenega preživljanja - denarna renta - odprava rente - spremenjene okoliščine
Toženki od dneva, ko bi njen mož izpolnil pogoje za redno starostno upokojitev, škoda zaradi izgubljenega preživljanja ne nastaja več oziroma ni več prikrajšana v primerjavi s tistimi dohodki, ki bi jih prejemala za preživljanje od moža, če bi bil še živ. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da so zaradi spremenjenih okoliščin podani pogoji za odpravo rente.