Zakon o sodnih taksah v 34. členu določa rok 60 dni za vložitev zahteve za vrnitev sodne takse v dveh primerih. V prvem primeru prične teči ta rok pri pomotnem plačilu od dneva plačila. V drugem primeru, ko je stranka plačala takso, čeprav je ni bila dolžna, ker sodno dejanje ni bilo opravljeno, pa začne teči rok 60 dni od dneva, ko je stranka zvedela, da sodno dejanje ni bilo opravljeno. Samo za ta drugi primer je določen tudi objektivni rok dveh let.
Podana je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz člena 354/II tč.13 v zv. s členom 381 ZPP, ker izpodbijani sklep o odmeri stroškov nima razlogov, tako da ga ni mogoče preizkusiti.
razlogi za pritožbo – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obračun obresti – dokazno breme tožnika (upnika)
Tožeča stranka mora predložiti dokaze o nastanku pogodbenega razmerja in plačilni obveznosti tožene stranke, kadar vtožuje plačilo obrestnega obračuna. Sodišče mora imeti možnost preveriti tudi čas plačine zamude. Šele takrat lahko sodišče zanesljivo govori o obveznosti plačila zamudnih obresti iz 279. člena ZOR.
spor majhne vrednosti - gospodarski spor - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Po členu 502 ZPP je šteti predmetni gospodarski spor kot spor majhne vrednosti, zato po določilu člena 467/I ZPP ni dovoljena pritožba, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZPP (1977) člen 3, 354, 354/1, 496. ZOR člen 312, 313.
vrstni red poplačila obveznosti - omejitev razpolaganja s tožbenim zahtevkom - umik tožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz I. odstavka 354. člena, ker prvostopno sodišče v nasprotju s 3. členom ZPP ni dopustilo tožeči stranki prosto razpolaganje z njenim zahtevkom, čeprav za to ni bilo ovire. Pri posamezni obveznosti, ki obsega poleg glavnice še obresti in stroške, daje 313. člen ZOR-a upniku prednost tako, da so z delnim plačilom najprej plačani pripadi in šele nato glavnica.
Po Haaški konvenciji o civilnem sodnem postopku iz leta 1954 in Konvenciji o olajšanju mednarodnega pristopa k sodišču, tujcem in osebam brez stalnega bivališča v državi pogodbenici, pred sodiščem druge pogodbenice, ni potrebno plačevati varščine za pravdne stroške.
gospodarski spor - umik tožbe - izostanek tožene stranke
Tožba se šteje za umaknjeno, če na prvi in naslednji narok ni pristopila nobena stranka, ki je bila pravilno vabljena, tudi če je izostanek opravičila.
M. d.d. ni pasivno legitimirana za škodo nastalo z objavo članka v tedniku M. v letu 1988, saj M. d.d. ni pravna naslednica tednika M. iz leta 1988, ker je nastala šele z aktom o ustanovitvi.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje pisanj - vročitev vabila na glavno obravnavo na oglasno desko
Vročitev vabila na glavno obravnavo z nabitjem vabila na oglasno desko je pravilno opravljena, če stranka med postopkom spremeni naslov oziroma stanovanje oziroma pravna oseba sedež in če vročevalec ne more izvedeti za nov naslov.
Tožena stranka na glavno obravnavo ni bila pravilno vabljena, ker za vročitev vabila na oglasno desko niso bili podani zakoniti pogoji. S tem pa je bilo toženi stranki onemogočeno obravnavanje zadeve pred sodiščem, ker je sodišče na glavni obravnavi sprejelo dokazni sklep in izvajalo dokaze.
poslovni prostor - prenehanje najemnega razmerja - najemno razmerje - aktivna legitimacija
Najemodajalec je tisti, ki lahko odpove najemno pogodbo. Ugovor najemnika, da najemodajalec ni lastnik, ne more biti uspešen, če zatrjevani lastnik prostorov ne zahteva zase.
Sodišče pri preizkusu utemeljenosti predloga za obnovo postopka zaradi novih dokazov ne ugotavlja samo tega, ali so dokazi novi, ampak tudi to, ali bi bila za stranko, ki predlaga obnovo postopka, lahko izdana ugodnejša odločba, če bi bili uporabljeni že v prejšnjem postopku.
ZIP člen 15, 15-1, 245, 15, 15-1, 245. ZGD člen 436, 436/3, 437, 437/1, 436, 436/3, 437, 437/1.
začasna odredba - terjatev - oblikovalni zahtevek - izključitev družbenika iz družbe
Tožbeni zahtevek na izključitev družbenika iz družbe je oblikovalni zahtevek in ne terjatev v smislu določb ZIP, zato takega zahtevka ni mogoče varovati z začasno odredbo.
Verjetnost terjatve na izročitev akceptnega naloga proti osebi, ki ji je upravičenec za izpolnitev in izročitev akceptnega naloga le-tega izročil za zavarovanje neke svoje obveznosti, ni izkazana.