Da je mogoče govoriti o kaznivem dejanju, morajo biti prekršene določbe, ki urejajo temeljne pravice delavcev in mora nastopiti tudi posledica, prikrajšanje za eno ali več temeljnih pravic. Temeljne pravice delavcev pa so prekršene takrat, kadar obstaja delovno razmerje. Kršitev pravic, ki dejansko izhajajo iz delovnega razmerja, je ob nastopu posledice, ki je zakonski znak 196. člena KZ-1, lahko objekt kazenskopravnega varstva.
Sodišči prve in druge stopnje se z vprašanjem o namenu razmerja med obsojencem in oškodovanko o tem, ali to razmerje predstavlja elemente delovnega razmerja ali pa je bilo razmerje le navidezno in ali je bil namen obsojenca in oškodovanke urediti razmerje, ki ima vse elemente delovnega razmerja, nista ukvarjali. Šele presoja tega vidika bo lahko omogočila odgovor na vprašanje, ali je delovno razmerje obstajalo, torej odgovor o predhodnem vprašanju, od katerega je odvisna uporaba kazenskega zakona - o pravnem vprašanju o obstoju delovnega razmerja.
predlog za dopustitev revizije - nedovoljen predlog - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - omejene prostorske zmogljivosti - natančna in konkretna opredelitev pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zmotna uporaba materialnega prava in procesnih pravil razlog za dopustitev revizije le, če se kršitve nanašajo na posamezna pravna vprašanja, ki ustrezajo kriterijem iz prvega odstavka 367. a člena ZPP. Prav zato, ker Vrhovno sodišče revizijo dopusti le glede posameznih konkretnih pravnih vprašanj, mora po določbi četrtega odstavka 367. b člena istega zakona stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00017014
ZUreP člen 97. ZUreP-1 člen 103, 106.
prodaja namesto razlastitve - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vpis pravice v zemljiško knjigo - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - nepravdni postopek - vložitev predloga - protipravnost
Razlastitveni upravičenec ravna protipravno, če ne sproži razlastitvenega postopka ali ne sklene poravnave namesto razlastitve.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZDLov-1 člen 65, 65/4. ZDru-1 člen 2. URS člen 42.
dopuščena revizija - lovska družina - sprejem v članstvo - pravica do združevanja - omejevanje članstva - kategorije članov društva
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti stališča sodišča druge stopnje, po katerem se v zvezi z omejitvijo sprejema v novo članstvo po četrtem odstavku 65. člena ZDLov-1 kot člani lovske družine štejejo tudi častni člani in simpatizerji.
ZPP člen 44, 44/2, 180, 180/2, 367, 367/2, 367/4, 277.
predlog za dopustitev revizije - procesne predpostavke - nedenarni tožbeni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V konkretnem primeru vrednost spornega predmeta za nedenarni zahtevek skozi celoten postopek ni bila navedena. Ustaljena praksa Vrhovnega sodišča je, da predlagatelj v tem primeru nima pravice do revizije.
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je bila prvostopenjska sodba izdana pred sprejemom novele ZPP-E, bi bila po drugem odstavku 367. člena ZPP glede na vrednost spornega predmeta 214.296,00 EUR revizija v konkretnem primeru dovoljena že po samem zakonu. Posledično obravnavani predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00008896
OZ člen 39, 39/4, 40, 40/2, 40/3, 50, 88. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 54, 59. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/3.
tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - prodajna pogodba za nepremičnino - simuliran pravni posel - navidezen pravni posel - darilo - nedopusten nagib - ničnost darilne pogodbe - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - skupno premoženje zakoncev - nedovoljeno razpolaganje enega zakonca - izbrisna tožba - dobra vera - opredeljenost tožbenega zahtevka - premičnina
Za navidezno pogodbo je značilno, da stranki vede simulirata obstoj pogodbe, katere sklenitve v resnici ne želita. Njuno soglasje volj torej ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, marveč zgolj v nastanek videza pogodbe. Ker nastane zgolj videz sporazuma o bistvenih sestavinah pogodbe, ta v resnici ni sklenjena (15. člen OZ), saj resnični konsenz volj ni podan. Navidezna pogodba zato nima učinka med pogodbenima strankama (prvi odstavek 50. člena OZ). Iz vsega povedanega jasno sledi, da takšna pogodba ni nična, marveč sploh ne obstaja, je torej neobstoječa.
V sedanjih razmerah in na sedanji stopnji družbenega razvoja je lastnina eden izmed najpomembnejših mehanizmov tržnega sistema in s tem gospodarskega in družbenega razvoja. Sodišča jo zato morajo, kadar to ustreza okoliščinam konkretnega primera, varovati tudi z najmočnejšo sankcijo ničnosti.
Za manjše pravno varstvo enostranskih pogodb obstaja utemeljen razlog. Zakonec, ki enostransko in neodplačno razpolaga s skupnim premoženjem, namreč iz takega posla ne pridobi premoženjske koristi, iz katere bi lahko drugemu zakoncu povrnil prikrajšanje.
Darilni namen (causa donandi) lahko že po naravi stvari korenini le v lastni (darovalčevi), ne pa tuji lastninski pravici. Sporna pogodba tako v delu, kjer se nanaša na tisto, kar iz naslova skupnega premoženja pripada tožnici, nima podlage in je zato nična tudi iz razloga po četrtem odstavku 39. člena OZ.
Če neodplačno razpolaganje poseže v nujni delež, lahko dediči zahtevajo vrnitev daril po določbah ZD. Takšno zakonsko varstvo dedičev povsem zadostuje, zato je uporaba sankcije ničnosti izključena.
predlog za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je tožnica v tem postopku kot glavni zahtevek uveljavljala povračilo odškodnine v višini 29.210,00 EUR in povračilo stroškov pravdnega postopka z opr. št. P 592/2001 v višini 11.267,99 EUR, znaša vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe 40.477,99 EUR. Ker bi bila glede na vrednost spornega predmeta na podlagi drugega odstavka 367. člena ZPP revizija v konkretnem primeru dovoljena že po samem zakonu, obravnavani predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - združitev pravd v skupno obravnavanje
Okoliščina, da tečejo pravde pred različnimi sodišči in da bi bilo postopke v primeru, če bi tekle pred istim sodiščem, združiti, ni razlog za delegacijo pristojnosti, razen v izjemnih primerih.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-3, 289, 289/2, 355, 356, 357, 357/1. ZFPPIPP-F člen 39, 51.
prisilna poravnava - stečajni postopek - terjatve, pridobljene med začetkom postopka prisilne poravnave in začetkom stečajnega - stroški stečajnega postopka - poplačilo terjatve - splošna razdelitvena masa - sprememba zakona - ZFPPIPP - časovna veljavnost novele - dopuščena revizija
Družba, ki je prevzela obveznosti v postopku prisilne poravnave, v pravdnem postopku ne more uspeti z ugovori, da ne razpolaga z zadostnimi sredstvi za njihovo poplačilo.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - združitev kazenskih postopkov - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - lažja izvedba postopka - enoten postopek - subjektivna in objektivna koneksiteta
Če obstaja med kaznivimi dejanji določena povezava (subjektivna ali objektivna koneksiteta - zveznost) sodišče iz razlogov procesne ekonomije praviloma izvede enoten postopek in izda eno samo sodbo. V prvi vrsti vodenje enotnega postopka zagotavlja presojo kriminalne količine, oceno storilčeve nevarnosti in izrek primerne kazenske sankcije ter hkrati onemogoča različno ali nasprotujočo si oceno istih dokazov v različnih kazenskih postopkih in na tej podlagi sprejemanje nepravilnih sodb.
DAVKI - IZVRŠILNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00008387
ZUS-1 člen 17, 17/1. ZUP člen 42, 42/1, 135, 135/1, 279, 279/1, 279/1-4, 286, 286/3, 289, 289/2. ZDavP-2 člen 143, 146, 146/1, 146/4, 155, 155/1, 155/1-4. ZFO-1 člen 7, 9. Odlok o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto (2002) člen 13.
davčna izvršba - upravni spor - postopek na predlog - predlagatelj izvršbe - stranka v postopku izdaje upravnega akta - tožnik v upravnem sporu - komunalna taksa - položaj stranke v postopku - izterjava takse - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - občinska taksa - denarna obveznost
Stališče sodišča prve stopnje, da tožnica v izvršilnem postopku ni imela položaja stranke, zato v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZUS-1 ne more biti tožnica, ni pravilno.
Izvršilni postopek zaradi izterjave občinske komunalne takse, torej nedavčne denarne obveznosti, se zoper dolžnika ni vodil po uradni dolžnosti, ampak na predlog (pri)tožnice kot upravičenke do sredstev, ki so prihodek njenega proračuna. Pritožnica (mestna občina) je bila zato stranka tega izvršilnega postopka.
fikcija vročitve - prepozna tožba - dejanska seznanitev z dokumentom
Stališče, da bi se moralo kot odločilno dejstvo šteti trenutek, ko se je tožnik dejansko seznanil s pisanjem upravnega organa, nima podlage v pravni ureditvi in bi v celoti odpravilo smisel fikcije vročitve.
ZDDV-1 člen 67, 67/1-a, 82, 82/1-6. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 168, 178, 219, 226, 226-6.
davek na dodano vrednost - pogoji za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega ddv - ustrezen račun - obseg in vrsta opravljenih storitev
V obravnavanem primeru je vprašanje, ali so v predloženih računih navedene vse potrebne sestavine, dejansko in ne pravno. Iz izpodbijane sodbe namreč izhaja, da sodišče prve stopnje ustreznosti računov ni ugotavljalo le na podlagi njihove vsebine, ampak tudi v povezavi s podatki v pogodbah o opravljanju storitev, specifikacijah in končnih obračunih, ki jih je v davčnem postopku predložil revident. Ob takem pravilnem materialnopravnem izhodišču, ki mu revident ne oporeka, niti ne problematizira razumevanja tega, kdaj je šteti, da je določena vrsta storitve opredeljena v zadostni meri, ali tega, kdaj je zadostno opredeljen obseg izvedene storitve, pomeni v reviziji izraženo nestrinjanje z ugotovljenimi pomanjkljivostmi predloženih listin nasprotovanje ugotovljenemu dejanskemu stanju, na katerem temelji uporaba materialnih določb ZDDV-1 oziroma Direktive 2006/112/ES glede uveljavljanja pravice do odbitka DDV.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDoh-2 člen 6, 6-1. URS člen 14.
dovoljenost revizije - dohodnina - rezidentski status - pomembno pravno vprašanje - prijavljeno stalno prebivališče - odjava stalnega prebivališča - osebna okoliščina
Vprašanje ustavnosti določbe prve točke 6. člena ZDoh-2 ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker zakon, ki določa prijavljeno stalno prebivališče, kot navezno okoliščino, tako postavlja najbolj razumen pogoj za določitev rezidentskega statusa za davčne namene in tako očitno ni neustaven.
ZTro člen 54, 54/9, 54/19, 54/23. ZTro-M člen 54č, 54b.
dopuščena revizija - trošarina - pogonsko gorivo za komercialni namen - hčerinska družba
Revizija se dopusti zaradi vprašanja, ali lahko dejanski kupec energenta uveljavlja vračilo trošarine iz naslova porabe energentov za komercialni prevoz in pogon kmetijske in gozdne mehanizacije, če so ta vozila, za katera je bil kupljen energent, pepuščena v uporabo hčerinskim družbam.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek od dohodkov pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - nova dejstva in novi dokazi - cenitev davčne osnove - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
ZDDPO-2 člen 39, 40. Direktiva Sveta 2009/133/ES z dne 19. oktobra 2009 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, delne delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic ter za prenos statutarnega sedeža SE ali SCE med državami članicami člen 2d.
davek od dohodkov pravnih oseb - izčlenitev - stečaj - prenehanje - davčno nevtralen prenos - prenos obrata - prenos sredstev
V primeru, ko je stečaj posledica odločitve o prenosu premoženja, kot je bilo ugotovljeno v obravnavanem primeru, ko je bila odločitev za stečaj sprejeta hkrati z odločitvijo o izčlenitvi, pogoj iz 39. člena ZDDPO-2 ni izpolnjen.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - davek na vodna plovila - dajanje plovila v najem - dejansko opravljanje dejavnosti - registrirana dejavnost - zasebna raba - tržna najemnina - povezane osebe - davčna ugodnost - restriktivna razlaga davčnih oprostitev - dokazno breme
Glede na okoliščine primera se lahko šteje, da se plovilo ni uporabljalo le za namene registrirane dejavnosti oziroma da ni potrebno za opravljanje dejavnosti, če je najemodajalec v posameznem letu opravil le odplačni najem povezani osebi, pri čemer pa ni niti izkazal namena za siceršnje oddajanje in trženje plovila in tudi ne namena za opravljanje kake druge dejavnosti s predmetnim plovilom. S tem je v skladu s 7. členom ZDVP revident podvržen plačilu davka.