izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnica je nepooblaščeno, brez sodelovanja računovodskega servisa in brez vednosti direktorja toženke sestavila in podpisala bilanco stanja in izkaz poslovnega izida ter ju poslala v obravnavo nadzornemu svetu družbe, ki ju je uporabil za gospodarsko odločanje, pri čemer je bila bilanca stanja v celoti nepravilna. Tožnica je ravnala preko pooblastil, ki jih je imela, v nasprotju z dotedanjo prakso in brez vednosti direktorja, zato je toženka njeno ravnanje utemeljeno opredelila kot hujšo kršitev delovnih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja.
OZ člen 417, 419, 419/2, 421, 421/1. ZOR člen 440, 440/2. ODZ paragraf 1396.
odstop terjatve (cesija) - obvestitev dolžnika - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - pripoznava terjatve - ugovor iz temeljnega posla - uporaba določb Občnega državljanskega zakonika (ODZ) - neveljavnost pravnega pravila - uporaba določb Obligacijskega zakonika (OZ) - zmotna uporaba materialnega prava
Cesijo ureja OZ v členih 417. do 426. OZ je nadomestil prej veljavni ZOR. Že ureditev cesije v ZOR, kot tudi ureditev v OZ, je celovita. Urejen je tudi primer izpolnitve terjatve odstopniku. Stališče sodišča druge stopnje, ki je pravno pravilo, ki ureja cesijo oziroma pomen pripoznave terjatve prevzemniku, iskalo izven sedaj veljavne celovite ureditve cesije v določbah, ki niso več veljavne, je materialno pravno zmotno. Ni namreč najti razloga, zakaj ZOR in nato OZ sporne določbe ODZ ne bi prevzel v svojo ureditev, v kolikor bi bil to namen zakonodajalca. Prenašanje neveljavnih pravnih pravil v pravni red, ki določeno razmerje ureja tako, da prejšnjo ureditev nadomesti, pa je v konkretnem primeru v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bil nov zakon sprejet.
Četudi bi torej izjavo tožene stranke na osnutkih pogodb o odstopu terjatev šteli za pripoznavo dolga, tožena stranka s tem ni avtomatično izgubila ugovorov iz temeljnega pravnega posla, to je iz razmerja med njo in odstopnikoma terjatev.
ZGD-1 člen 13, 21, 21/1, 23, 23/2. ZIL-1 člen 47, 47/1, 48, 48/1.
firma - načelo izključnosti firme - razlikovalnost - generičen izraz - blagovna znamka - kršitev znamke
Pri presoji razlikovalnosti firm je treba upoštevati celovito dojemanje povprečnega potrošnika. Za kupca je odločilen vtis oziroma zaznava, ki jo vzbudi fantazijska sestavina firme, saj jo le-ta najbolj karakterizira in individualizira. Označba dejavnosti ni nepomembna, vendar pa ne more opravljati tako pomembne funkcije pri individualizaciji firme kot fantazijska sestavina.
Znamki v razmerju do firmskega prava pripada enako varstvo kot znotraj samega prava znamk, zato je presoja konflikta med firmo in znamko podobna presoji konflikta med dvema znamkama. Pri obeh področjih gre za urejanje znakov razlikovanja in v kolikor neki znamki v razmerju do druge znamke ni mogoče nuditi varstva, potem v istih okoliščinah tej isti znamki ni mogoče nuditi varstva niti v razmerju do firme drugega subjekta.
invalidska pokojnina - starostna pokojnina - pravica do izbire pokojnine
Pogoji za pridobitev pravic praviloma ne sovpadajo, saj niso izpolnjeni istočasno. Šele, ko zavarovanec izpolni pogoje za dve ali več pokojnin, lahko izbira med njimi.
Tožniku je bila priznana pravica do invalidske pokojnine od 4. 11. 2013, pravica do starostne pokojnine pa od 27. 7. 2016. Šele tedaj so se stekli pogoji za uveljavitev pravice do izbire med pokojninami, določeni v prvem odstavku 109. člena ZPIZ-2.
dovoljenost revizije - dostop do informacij javnega značaja - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - zelo hude posledice niso izkazane
Določba prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je jasna.
Vrhovno sodišče je v zvezi z opredelitvijo pojma delovno področje organa že sprejelo stališče, da je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanja teh nalog v okviru upravne ali druge javnopravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javnopravnega režima izhajajo. Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je torej odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog.
Odgovor na vprašanje v zvezi s svetovalno dejavnostjo državnih univerz je glede na že omenjeno izhodišče odvisen od vrste in narave svetovalne dejavnosti, od pravnih podlag, relevantnih v vsaki posamezni zadevi dostopa do informacij javnega značaja pri zavezancih po ZDIJZ, ter od dejanskih ugotovitev v vsaki zadevi, na katere je revizijsko sodišče pri odločanju vezano.
Glede zelo hudih posledic revidentka svojih splošnih in hipotetičnih navedb, kolikor se nanašajo nanjo in za katere tudi ni predložila nobenih dokazov, ni z ničemer izkazala, druge morebitne posledice pa sploh ne bi nastale revidentki, temveč njenim poslovnim partnerjem.
ZDoh-2 člen 125, 125/3. ZDavP-2 člen 3, 12, 12/1, 129, 352, 352/2. OZ člen 280, 280/1. ZDR člen 184.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - davki in prispevki
Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti, da tožniku zagotovi ustrezen tedenski počitek. Na ta način je opravil toliko dni več dela, zaradi kršitve nezagotovljenega tedenskega počitka pa je bil ob plači, kakor je bila določena (pavšalno na mesečni ravni, ob posebnem režimu delovnih obveznosti, časa dela, časa, ki se upošteva pri obračunu ter posebnem obračunu plač), prikrajšan tudi na premoženjskem področju. Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da je plačilo za dneve tedenskega počitka zajeto v tožnikovi pavšalno določeni mesečni plači v neto znesku. Ta obsega plačilo za obdobje enega meseca; v to so vključeni tudi dnevi minimalnega tedenskega počitka, zagotovljeni na podlagi Pravilnika o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini, ki pa jih ni bilo.
V času sodnega postopka, v katerem se ugotavlja, ali in v kakšni višini je upnik upravičen do vtoževane odškodnine, davčne obveznosti plačnika davka še ni, saj še ni (potencialno) obdavčljivega dohodka, od katerega bi se lahko davki in prispevki obračunali in odvedli. Poleg tega, da bi bila taka odločitev preuranjena, bi sodišče z vsebinskim odločanjem o davčnih obveznostih, v tem sporu samo odločilo tudi o (potencialni) obveznosti plačila davkov in prispevkov tako delodajalca (kot plačnika davka) kot tudi samega delavca (kot prejemnika dohodka). Kdo je dolžan plačati davke oziroma prispevke in v kakšni višini izhaja iz kogentnih predpisov, pri katerih je nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo plačevanja v pristojnosti davčnih organov. Sodišče bi tako prevzelo odločanje matičnih davčno-upravnih organov, ki je sicer v njihovi pristojnosti.
Sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati. Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov.
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 286, 286/a.
odškodninska odgovornost članov uprave delniške družbe - skrbnost dobrega gospodarstvenika - prosta podjetniška presoja - prekluzija dejstev in dokazov - subsumpcija dejanskega stanja pod abstraktno pravno normo
Določba drugega odstavka 263. člena ZGD-1 ne terja protipravnosti ravnanja kot nujne predpostavke odškodninske odgovornosti. Tega tudi ne terja določba prvega odstavka 131. člena OZ, ki opredeljuje elemente splošne odškodninske odgovornosti. Teorija v zvezi s splošno odškodninsko odgovornostjo govori o nedopustnosti ravnanja in ne o protipravnosti.1 Člani uprave delniške družbe ravnajo nedopustno, če pri opravljanju svojih nalog ne ravnajo v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika (drugi odstavek 263. člena ZGD-1). Skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika je torej (vsaj) praviloma element same dopustnosti ravnanja in ne nekaj, kar bi bilo iz pojma dopustnosti ravnanja izločeno oziroma postavljeno poleg njega.
Vprašanju, ali so člani uprave tožeče stranke ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, se ni mogoče v celoti izogniti niti s pomočjo pravila proste podjetniške presoje. Pravilo ne izrinja skrbnosti iz presoje ravnanja članov uprave gospodarske družbe, pač pa, upoštevajoč značilnosti poslovnega odločanja v gospodarskih družbah, ki ne dovoljujejo popolnoma racionalnega odločanja (zaradi negotovega okolja, nepopolnih informacij, nepoznavanja vseh alternativ, zaradi nesposobnosti objektiviziranja in kvantificiranja parametrov za odločanje, pomanjkanja časa, raznolikosti ciljev, ki si med seboj nasprotujejo ipd.), kar organizacijska teorija pojmuje kot omejeno racionalnost pri sprejemanju odločitev, vzpostavlja zgolj omejeno področje povsem poslovnega odločanja, ki se izmika presoji sodišča.
Zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da naj bi tožeča stranka prepozno (šele v trinajsti vlogi) zatrjevala, da ni šlo za odločanje v okviru proste podjetniške presoje, pač pa za pravno vezane odločitve. Prekluzije, določene v 286. in 286.a členu ZPP, zadevajo navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ne omejujejo pa graje subsumpcije konkretnega dejanskega stanu pod pravno pravilo. Stranki lahko izražata svoja pravna naziranja ves čas postopka.
gradbena pogodba - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - bančna garancija - izplačilo zadržanih sredstev
Za uspešno uveljavitev zahtevka podizvajalca po 631. členu OZ mora biti terjatev glavnega izvajalca do naročnika zapadla najkasneje ob zaključku glavne obravnave, na kateri je sodišče obravnavalo ta zahtevek.
Gradbena pogodba je kot pogoj za sprostitev zadržanih 10 % pogodbene vrednosti del določila dva pogoja, ki morata biti izpolnjena kumulativno: 1. izročitev bančne garancije naročniku in 2. zapadlost končnega računa. Že odsotnost enega izmed obeh pogojev pomeni, da tožena stranka zadržanih sredstev (še) ni dolžna plačati. Ni sporno, da glavni izvajalec toženi stranki bančne garancije ni izročil, zato dejstvo, ali je bil končni račun izstavljen in ali je zapadel na odločitev niti ne more vplivati.
kolektivni delovni spor - zakonitost volitev članov sveta delavcev - bistvena kršitev določb postopka - kandidatna lista - glasovnica
Razveljavitev volitev mora biti prihranjena le za bistvene kršitve postopka volitev, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Te sankcije ni možno širiti preko tega okvira na ravnanja, ki ne pomenijo bistvene kršitve pravil postopka volitev in ki jih sodišče samo opredeli kot nerodnost oziroma nedoslednost.
ZOR člen 29, 630, 630/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 61, 61/3, 62, 62/1, 62/3, 62/4, 64, 64/3, 116.
gradbena pogodba - določljivost predmeta pogodbe - začasna situacija - končni obračun del - dogovor o plačilu - prenehanje obveznosti - denarni tožbeni zahtevek - posebne gradbene uzance - dopuščena revizija
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno zavrnili tožbeni zahtevek v delu, v katerem je tožeča stranka uveljavljala denarno izpolnitev, saj je bila dogovorjena izpolnitev tožene stranke v nedenarni obliki
Zmotno je stališče, da naj bi vsaka začasna situacija pomenila začasen obračun vseh del, vključno z deli, ki so bila obračunana s predhodnimi situacijami. Določila PGU jasno določajo predmet obračuna z začasno situacijo. Tega ne spreminja določba četrtega odstavka 62. PGU, ki določa, katere podatke morajo vsebovati začasne situacije.
Tožena stranka zoper zahtevek za plačilo 11. začasne situacije ne more uspeti z ugovorom, da so bila dela že plačana na podlagi plačila obračunanih in priznanih del po prejšnjih situacijah.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - denarna sredstva - oškodovanje
Tožnica je bila javna uslužbenka, zaposlena pri toženi stranki, ki je uporabnik javnih sredstev (financira se iz občinskega proračuna). Z odobravanjem in realizacijo plačil za delo, ki ga družba A. A. d.o.o. ni opravila, je omogočila nezakonito oziroma nenamensko uporabo javnih sredstev, čeprav bi morala in mogla predvidevati, da lahko za javna sredstva zaradi tega nastane večja premoženjska škoda, in je ta res nastala. S tem je kršila delovne obveznosti, kršitev pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev.
OZ člen 39, 39/4, 40, 40/3. ZPP člen 286, 286/1, 380, 380/1. ZZK-1 člen 243, 243/1-1.
prodajna pogodba za nepremičnino - ničnost pogodbe - kavza pogodbe - nedopustna podlaga pogodbe - nasprotovanje moralnim načelom - nagibi za sklenitev pogodbe - nedopusten nagib - ekonomski lastnik - prokurist pravne osebe - trditvena podlaga - prekluzija - zmotna uporaba materialnega prava
V strokovni literaturi se pojem ekonomske lastnine največkrat obravnava kot ekonomsko ovrednotenje dejanskega položaja, ko je osebi, ki nima priznane lastninske pravice na stvari, zaradi učinka drugih pravnih razmerij omogočeno uživanje ekonomskih koristi od te stvari. Primer takšnega položaja je v pogodbenem položaju finančnega leasinga, ko je leasingodajalec formalni lastnik predmeta leasinga, medtem ko ga ekonomsko izkorišča leasingojemalec. Zato se ga pogosto opredeljuje kot ekonomskega lastnika stvari. Vendar tudi takšna uporaba tej besedni zvezi ne daje enoznačne dejanske vsebine. Sklicevanje na položaj ekonomskega lastništva bi bilo zato mogoče obravnavati kot dejansko trditev samo ob hkratnem zatrjevanju drugih dejanskih (ali pravnih) dejstev, kar bi zatrjevanemu položaju dalo neko vsebino. Brez vsebinske napolnitve uporabljenega pojma "ekonomskega lastnika" je trditve tožeče stranke mogoče razumeti zgolj kot zanikanje pravnega položaja imetnika lastninske pravice, oziroma v konkretnem primeru zanikanje položaja navedene osebe kot družbenika v družbi. Golo sklicevanje na takšno razmerje ne pomeni zatrjevanja pravno relevantnega dejstva, glede katerega bi lahko nastopili učinki prekluzije po prvem odstavku 286. člena ZPP.
ZPP člen 252, 252/1, 254, 254/3, 339, 339/1. OZ člen 136. ZDR člen 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved delodajalca - kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - ugotavljanje prištevnosti - nerazsodnost - izvedensko mnenje - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - postavitev novega izvedenca - bistvena kršitev določb postopka
Nejasnost v izvedeniškem mnenju se kaže v tem, da izvedenec na eni strani ugotavlja, da tožnica ves čas spornega dogodka svojega vedenja ni imela v oblasti, kar bi kazalo na neprištevnost - in tako je izvedeniško mnenje razumelo tudi sodišče - po drugi strani pa, da njena sposobnost obvladovanja ravnanja ni bila ves čas okrnjena, temveč na začetku le bistveno zmanjšana (kar bi lahko pomenilo, da v tem času ni bila neprištevna).
To, da tožnica v času spornega dogodka morda le ni bila ves čas neprištevna (obe sodišči pa sta izhajali iz predpostavke, da je bila), lahko pomembno vpliva na odločitev o njeni odgovornosti za očitano kršitev. Ker jasnega odgovora na vprašanje, ali in v kateri fazi incidenta, ki se ji očita kot kršitev, je bila tožnica (še) sposobna pravilno zaznavati svet okoli sebe in imeti samo sebe v oblasti, izvedeniško mnenje (pisno in ustno) ni dalo, je bil predlog tožene stranke za postavitev novega izvedenca utemeljen. S tem, ko sodišče predloga ni upoštevalo, je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
revizija - prepozna revizija - revizija vložena na nepristojno sodišče - očitna pomota - zavrženje revizije
Revizija toženke bi se na podlagi osmega odstavka 112. člena ZPP izjemoma štela za pravočasno, če bi bilo nepravilno vložitev mogoče pripisati nevednosti toženke (vendar le v primeru, če ne bi imela pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP), ali v primeru očitne pomote. Očitne pomote vložnika, ki ga zastopa odvetnik (oziroma v tem primeru Državno odvetništvo RS) po sodni praksi ni, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena. Utemeljitev, da gre za očitno pomoto in ne za neznanje ali neskrbnost, bi bila v takšnem primeru mogoča npr. tedaj, ko bi bilo sodišče v vlogi (reviziji) pravilno opredeljeno, napačen naziv pa bi bil nato zapisan na pisemski ovojnici. Obravnavana revizija je naslovljena na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki ni izreklo prvostopenjske sodbe, in je bila pri njem tudi vložena. Take napake ni mogoče opredeliti za očitno pomoto.
ZIL-1 člen 42, 42/1, 43, 44, 47, 47/1, 114, 114/1, 120a, 121. SPZ člen 99, 164, 174, 191. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine člen 4.
varstvo zastavne pravice - zastavna pravica na znamki - izbris blagovne znamke - aktivna legitimacija za tožbo - legitimacija zastavnega upnika
Zastavni upnik ima zagotovljeno varstvo zastavne pravice tudi proti tretjim osebam. V skladu s 164. členom SPZ je izenačen z lastnikom stvari in lahko pod istimi pogoji zahteva vrnitev stvari, prenehanje vznemirjenja in posestno varstvo. Čeprav je ta določba umeščena v 3. oddelek VI. dela SPZ, ki ureja ročno zastavo, jo je treba razumeti kot splošno določbo, veljavno tudi za položaj zastavnega upnika v primeru neposestne zastavne pravice. Zato je tudi zastavnemu upniku v primeru zastavne pravice na znamki treba priznati tožbeno upravičenje za uveljavljanje vseh zahtevkov, ki so usmerjeni v ohranitev vrednosti zastavljene pravice. Ker izbrisna tožba zaradi izbrisnega razloga iz točke b) prvega odstavka 119. člena ZIL-1 zasleduje prav ta namen, je zanjo aktivno legitimiran tudi zastavni upnik.
delegacija pristojnosti - tehten razlog - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča - sodnik porotnik
Dejstvo, da sta tožnica in zakonita zastopnica tožene stranke sodnici porotnici samo po sebi ne more predstavljati tehtnega razloga, zaradi katerega bi bilo potrebno določiti drugo stvarno pristojno sodišče. Navedeno je lahko le izločitveni razlog na podlagi 70. člena ZPP, saj sodnik porotnik ne more opravljati sodniške funkcije v lastnem sporu oziroma v sporu stranke, ki jo sicer zastopa.
ZFPPIPP člen 19, 19/1. ZVP člen 26, 26/1. OZ člen 216, 216/1. SPZ člen 137, 187. ZPP člen 339, 339/2-14.
stečajni postopek - ločitvena pravica na obveznicah - ugotovitev obstoja ločitvene pravice - obstoj zastavne pravice - obstoj predmeta zastave - izdaja vrednostnih papirjev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe
Sodbi ne vsebujeta ugotovitev o pravno odločilnem dejstvu obstoja vrednostnih papirjev, na katerih naj bi obstajala ločitvena pravica. Ta pomanjkljivost pa onemogoča preizkus pravilnosti odločitve v izpodbijanih sodbah. Vrhovno sodišče pri tem ugotavlja, da je iz podatkov spisa razvidno, da se je tožeča stranka že v prvi pripravljalni vlogi sklicevala na nepravdni postopek za amortizacijo spornih vrednostnih papirjev, ki naj bi na predlog izdajatelja obveznic tekel pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem. Iz takšnih trditev tožeče stranke posredno izhaja, da izdajatelj obveznic, pri katerem naj bi bile v hrambi v korist imetnika oziroma zastavitelja, z njimi ne razpolaga. Šele morebitna pozitivna odločitev v amortizacijskem postopku bi imela učinek razveljavitve prej izdanih delnic in hkrati konstitutiven učinek, saj bi takšna odločba nadomestila izgubljeno listino.
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 370, 370/3. OZ člen 131.
povrnitev premoženjske škode - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - revizija kot prepis pritožbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga
Zgolj prepis pritožbenih navedb v reviziji praviloma ne more pripeljati do uspeha stranke v revizijskem postopku, saj takšno ravnanje povsem prezre odgovore sodišča druge stopnje na pritožbene navedbe. Vrhovno sodišče je zato na te navedbe odgovarjalo le v obsegu, v katerem bi lahko predstavljale izpodbijanje razlogov sodišča druge stopnje.
povrnitev premoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - sukcesivno nastajajoča škoda - stabilizacija škode - zavedanje o škodi - obseg in višina škode - potrebno strokovno znanje
Četudi se škoda "stabilizira" že prej, a je za ugotovitev njene višine potrebno še določeno strokovno znanje, je razlaga besedne zveze, "odkar je oškodovanec zvedel za škodo", lahko le taka, da vključuje tudi čas, potreben za izdelavo cenitve ali druge strokovne ekspertize, ki oškodovanca zanesljivo informira o vsem, kar je nujno za vložitev tožbe. Subjektivni rok torej že zaradi svoje "subjektivne" narave ne more steči prej, preden oškodovanec sploh lahko izve za obseg škode.