ZPP člen 86, 367, 367/4, 384, 384/4. ZZZDR člen 10a, 113. ZNP člen 34, 37.
predlog za dopustitev revizije - spor o izvrševanju roditeljske pravice - ugotovitev očetovstva - nadomestitev soglasja starša - dovoljenost revizije v nepravdnem postopku - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Za odločanje o postopkih iz ZZZDR so pristojna okrožna sodišča. O njih odločajo v pravdnem postopku, če ni z zakonom določeno, da odločajo v nepravdnem postopku (prvi in drugi odstavek 10.a člena ZZZDR). Po določbi tretjega odstavka 113. člena ZZZDR sodišče o vprašanjih izvrševanja roditeljske pravice, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, v primerih, ko se starša o njih ne moreta sporazumeti niti ob pomoči centra za socialno delo, odloči v nepravdnem postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - odločanje v pravdnem postopku - izvršilni naslov - pooblaščenec - poznanstvo s sodniki pristojnega sodišča
Zgrešena je predlagateljeva teza, da bi bili prav vsi sodniki Višjega sodišča v Ljubljani nesposobni nepristransko odločati o predlagateljevi pritožbi v izvršilnem postopku. Ob takem razlogovanju namreč izvršilni oddelek Višjega sodišča v Ljubljani a priori nikoli ne bi bil sposoben objektivno nepristranskega odločanja v zadevah, kjer je civilni oddelek istega sodišča predhodno odločal tudi o pritožbah zoper odločbe, ki so izvršilni naslovi.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 129a.
predlog za dopustitev revizije - spor iz razmerij med starši in otroki - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - višina preživnine - potrebe otroka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolna zloraba slabotne osebe - pristanek oškodovanca - obstoj kaznivega dejanja - splošna pravila za odmero kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - posebni minimum
Obe sodišči sta povsem jasno utemeljili obsojenčev naklep in izkazanost njegovega zavedanja o stanju oškodovanke (začasna duševna motnja), bit tega kaznivega dejanja pa je prav stanje oškodovanca, zaradi katerega se zlorabi niti ne more upreti, pri čemer tudi morebitni pristanek na spolno občevanje nima vpliva na obstoj kaznivega dejanja oziroma ga ne izključuje.
Formalno upoštevana odločba o izbrisanem prekršku kot obteževalna okoliščina ni imela prav nobenega vpliva na izrečeno kazensko sankcijo, saj izrečena kazen predstavlja posebni minimum mogoče kazni za obravnavano kaznivo dejanje, pri čemer pa tudi niso bile ugotovljene posebne olajševalne okoliščine, ki bi lahko narekovale milejšo kazen od zakonsko predpisane in bi tako lahko nepravilno upoštevana obteževalna okoliščina dobila določeno težo v izrečeni kazni.
Toženec v reviziji izpodbija temelj odškodninske odgovornosti s trditvami, da tožnici ni povzročil škode, vendar so ti neupoštevni iz dveh razlogov. Prvi je v tem, da je pravdno sodišče vezano na obstoj kaznivega dejanja in toženčevo kazensko odgovornost, drugi pa v tem, da so revizijsko sodišče in stranke vezani na ugotovljeno dejansko stanje v pravnomočni sodbi (tretji odstavek 370. člena ZPP), iz katerega jasno izhaja, da je toženec fiktivne račune izdajal zato, da je pomagal pri storitvi kaznivega dejanja na škodo tožnice. S tem pa je že podan dejanski stan tudi za toženčevo solidarno odgovornost k nastanku tožničine škode.
ZKP člen 18, 18/2, 371, 371/1-8, 371/1-11, 420, 420/4.. KZ člen 86.
pripor - odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - nedovoljeni dokazi - podatki iz evidence izrečenih vzgojnih ukrepov - vpliv na odločitev sodišča - protispisnost - odločilna dejstva - pisna pomota
Sodišči bi do zaključka o obdolženčevi ponovitveni nevarnosti prišli tudi brez podatka iz evidence izrečenih vzgojnih ukrepov. Poleg tega pa omenjenega podatka nista uporabili za sklepanje o obdolženčevi predkaznovanosti, ampak sta na njegovi podlagi zgolj posredno sklepali o obdolženčevem prejšnjem življenju in predvsem o njegovem odnosu do spoštovanja pravnega reda. Glede na to, da se izpodbijana sklepa na podatek iz evidence izrečenih vzgojnih ukrepov nista oprla v odločilni meri, ampak zgolj v opisanem kontekstu, se očitek o kršitvi določb postopka pokaže kot neutemeljen.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik sodišča iz okrožja pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vodenje sodnega oddelka za celotno sodno okrožje - zakonec sodnika kot stranka v postopku
Po presoji Vrhovnega sodišča okoliščina, da je tožnik mož sodnice A. A., ki je okrajna sodnica Okrajnega sodišča v Celju, v sodnem letu ... pa tudi vodja pravdnega oddelka vseh okrajnih sodišč sodnega okrožja v Celju (gre za Okrajna sodišča v Celju, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Velenju in Žalcu), ne predstavlja okoliščine, zaradi katere nobeno od teh sodišč ne bi moglo nepristransko odločati v zadevi. Dvom v objektivno nepristranskost sojenja, ki bi bil sicer lahko podan v primeru, če bi v zadevi odločalo Okrajno sodišče v Celju, zgolj zaradi take organizacijske strukture ni podan v primeru odločanja Okrajnega sodišča v Šentjurju, kjer sodnica A. A. ne sodi (upoštevaje tudi to, da je predlog za delegacijo podalo samo sodišče, ne pa pravdne stranke).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00008890
SPZ člen 48, 48/3. ZOR člen 210.
vlaganja v nepremičnino - povrnitev vlaganj - neupravičena pridobitev - zastaranje zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - posest nepremičnine - višina vlaganj - metoda izračuna - dopuščena revizija
Dokler ima nepremičnino, ki je bila predmet vlaganj, v posesti najemnik (vlagatelj), lastnik od izboljšanja nepremičnine ne more imeti nobene koristi (razen v primeru, da zaradi njene več vrednosti dvigne najemnino).
Ugovori o tem zakaj naj izbira metode primerljivih prodaj ne bi bila pravilna, se dejansko nanašajo na odločitev o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje v delu, v katerem je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. O tem delu zahtevka še ni bilo pravnomočno odločeno, zato je revizija glede zgoraj zastavljenega vprašanja preuranjena.
Oškodovancu se po 167. členu OZ bodoča škoda povrne v odškodnini v obliki denarne rente ali (izjemoma) v odškodnini v obliki izplačila enkratne vsote, t. j. v obliki kapitalizirane rente. Ker se po zakonskem besedilu oškodovancu namesto! rente izplača kapitalizirana renta, se za primere, ko se izplača kapitalizirana renta, določba 175. člena (ki ureja možnost povečanja oziroma zmanjšanja ali odpravo rente) sploh ne uporablja. Določba 175. člena OZ se namreč uporablja samo za primere, ko je odškodnina določena v obliki denarne rente. V primerih, da je odškodnina določena v obliki denarne rente, oškodovanec zaradi spremenjenih razmer lahko zahteva za naprej povečanje rente, oškodovalec pa njeno zmanjšanje ali odpravo; v (izjemnih) primerih, ko je odškodnina določena v obliki kapitalizirane rente (zaradi zavarovanja ali resnih razlogov), pa povečanje oziroma zmanjšanje ali odprava rente nikoli ni mogoča. Zato ne gre za neenako obravnavanje enakih položajev. Ob tem Vrhovno sodišče v zvezi z zatrjevano kršitvijo drugega odstavka 14. člena Ustave še pojasnjuje, da so za prisojo kapitalizirane rente po zakonu zahtevani dodatni odškodninskopravni pogoji, ker je namen kapitalizirane rente, da si bo oškodovanec z njo olajšal svoj odškodninski položaj. Zato se kapitalizirana renta v vseh primerih prisodi samo takrat, ko je podan poseben odškodninskopravni položaj, ki dela oškodovanca odškodninskopravno drugačnega (torej iz narave izhaja razumen razlog za razlikovanje).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00008642
ZPP člen 371, 371/2, 374. ZPŠOIRSP člen 11, 12.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - povrnitev škode - omejitev višine odškodnine - tožbeni zahtevek - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - omejitev zakonskih zamudnih obresti - dopuščena revizija
V sodnih postopkih za uveljavljanje odškodnine po ZPŠOIRSP morajo biti dokazani tako obstoj in obseg škode kot vzročna zveza med nastalo škodo in izbrisom. Dokazno breme glede vseh navedenih predpostavk odškodninske odgovornosti na stranki, ki plačilo odškodnine zahteva.
Specifičnost primerov kot je obravnavani je v tem, da zakon višino celotne odškodnine, do katere je stranka tako prepričana, da je upravičena do bistveno višje odškodnine (tako za premoženjsko kot za nepremoženjsko škodo), a lahko zahtevek postavi le v mejah, ki jih določa zakon.
Za določitev začetka teka zakonskih zamudnih obresti se v postopkih po ZPŠOIRSP uporabljajo splošne določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, te pa prenehajo teči, ko (skupaj z glavnico) dosežejo znesek najvišje dovoljene odškodnine.
kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - prepovedana posledica - posebno huda telesna poškodba - nevarnost za življenje in zdravje - protipravno ravnanje - vzročna zveza - prekinjena vzročna zveza - osebne lastnosti in stanje oškodovanca
V prvem odstavku 124. člena KZ-1 so posebno hude poškodbe določene alternativno, zato zadostuje, da je nastala ena izmed predvidenih poškodb.
Pri presoji, ali je v posameznem primeru vzročna zveza med ravnanjem in posledico podana, ni pomembno, ali storilec pozna osebne lastnosti oškodovanca oziroma ali bi jih moral predvideti. Vzročna zveza je podana tudi tedaj, ko je posledica nastala zaradi posebnosti poškodovančevega zdravja ali organizma.
ZPP člen 11, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. URS člen 22.
načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - kršitev pravice do izjave - zaslišanje pravdne stranke - zloraba procesnih pravic - odškodninska odgovornost
Pravico stranke do izjave v postopku (pravica do obojestranskega zaslišanja oziroma kontradiktornosti pravdnega postopka) je treba razlikovati od zaslišanja stranke v dokazne namene.
V skladu z določbo 11. člena ZPP predstavlja zlorabo procesnih pravic uporaba pravice z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Predpostavka tega pravnega standarda je dolozno ravnanje, torej izkaz takšnega subjektivnega ravnanja enega od udeležencev postopka, ki pomeni uveljavljanje oziroma izvrševanje sodnega varstva z izključnim ali vsaj pretežnim namenom škodovati drugi stranki oziroma namensko (voljno) ravnati v nasprotju z omenjenimi etičnimi načeli oziroma vrednotami.
Nevestnost, ki se kaže v malomarnosti, kot je na primer lahko tudi zmotna presoja utemeljenosti lastnega tožbenega zahtevka ali pa neutemeljenosti nasprotnikovega zahtevka, sama po sebi ni zloraba procesnih pravic.
ZPP člen 18, 28. ZMZPP člen 30. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1.
pristojnost slovenskega sodišča - acta iure imperii - sodna imuniteta držav - tožba zoper državo - tuja država kot stranka v postopku - odškodninska tožba - škoda zaradi dejanj tuje države ob izvrševanju njene oblasti - pravno mnenje občne seje vrhovnega sodišča
Središčno vprašanje v tej zadevi je pravica tožene stranke kot tuje države do imunitete pred civilno sodno jurisdikcijo naše države ali krajše - gre za vprašanje njene sodne imunitete. Na to vprašanje je že 15. 12. 1998 odgovorila Občna seja Vrhovnega sodišča s pravnim mnenjem, ki je, dokler se ne spremeni na novi občni seji, obvezno za vse senate Vrhovnega sodišča (drugi odstavek 110. člena Zakona o sodiščih). To mnenje se glasi: "V odškodninskem sporu zaradi škode, ki je posledica dejanj tuje države ob izvrševanju njene oblasti (acta iure imperii), uživata po pravilih mednarodnega prava sodno imuniteto pred našim sodiščem." Tožena stranka, ki oporeka pristojnosti slovenskega sodišča, uživa torej imuniteto v primeru, kakršen je konkreten. Gre namreč za zahtevek, ki temelji na trditvah o povzročitvi škode z oblastnim ravnanjem organov Republike Avstrije na njenem ozemlju.
OZ člen 179, 180. ZPP člen 2, 180, 357, 367, 367/2, 367/3, 377, 384, 384/2.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - smrt otroka - višina odškodnine - denarna renta - začetek plačevanja rente - datumsko neopredeljen tožbeni zahtevek - dovoljenost revizije - navadno materialno sosporništvo na aktivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Prav Intenzivnost čustvenega doživljanja izgube hčerke v povezavi z okoliščino, da je ob čustvih, katerih vzroka ne razume povsem, še dodatno zbegana, po presoji revizijskega sodišča ne utemeljuje nižje odškodnine, kot se sicer prisoja v sodni praksi. Prej obratno, saj posledica škodnega dogodka niso zgolj duševne bolečine, temveč tudi izguba sposobnosti racionalizacije teh bolečin, torej mehanizma, s katerim se sicer ljudje s takimi bolečinami spopadajo in jih poskušajo omiliti.
Z datumsko neopredeljenim zahtevkom za plačevanje bodoče periodične terjatve, ki je podan v tožbi, tožeča stranka dejansko zahteva plačevanje te terjatve od trenutka vložitve tožbe dalje. Datumska neopredelitev začetka plačevanja rente v obravnavanem primeru ne more pomeniti, da je začetek te obveznosti vezan na dan izdaje ali celo na pravnomočnost sodbe ter s tem prepuščen hitrosti sodnih postopkov.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, ni navedla. Z navedbami, da ji je prenehalo nadomestilo po izpodbijani odločbi, da je kot brezposelna oseba prejemnik denarnega nadomestila in da drugega premoženja ali virov dohodka nima, pa tudi ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
licenca za delo na področju splošne medicine - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - izguba zaposlitve
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Če vprašanje ni zastavljeno natančno in konkretno, glede na obrazložitev revizije pa je poleg tega jasno, da se ne nanaša na izpodbijano odločbo tožene stranke, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - revizija, dovoljena na podlagi zakona - transformacija delovnega razmerja v nedoločen čas
V tej zadevi gre za individualni delovni spor o transformaciji delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas. Na podlagi 2. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih v povezavi s 125. členom prehodnih in končnih določb ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/17) je revizija vselej dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja.
URS člen 2, 155, 155/1, 155/2. ZV-1 člen 123, 124, 199b. ZUS-1 člen 75, 75/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
vodno povračilo - nadomestilo za rabo vode - retroaktivnost predpisov
Izpodbijana sodba je v bistvenem delu pomanjkljiva, saj ni mogoč preizkus stališča, da so izpolnjeni pogoji za dopustno retroaktivnost določb 199. b člena ZV-1, posledično tudi ne, ali je bilo materialno pravo v okviru dovoljenega revizijskega vprašanja pravilno uporabljeno.