izvolitev v naziv - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Če iz revizije ni razvidno, katero pravno pravilo naj bi sodišče prve stopnje kršilo in zakaj, revident ni izpostavil pomembnega pravnega vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
URS člen 22. ZPP člen 111, 111/2, 142, 142/3, 142/4.
vročanje - fikcija vročitve - osebno vročanje - razlaga zakona
Vrhovno sodišče je določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP razložilo tako, da se v primeru, če naslovnik najkasneje petnajsti dan, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, ne dvigne sodne pošiljke, se z iztekom tega dne vročitev šteje za opravljeno. Ta dan pa se po drugem odstavku 111. člena ZPP ne všteva v rok, ki teče od vročitve, to je v pritožbeni rok.
Toženka je ugotavljala tudi dejansko stanje, kot da so navedbe o službovanju v policiji resnične, ob tem pa presodila, da glede na okoliščine konkretnega primera, ki jih je izpostavil pritožnik, slednji ne potrebuje mednarodne zaščite.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00009279
ZUS-1 člen 59, 59/3, 59/3-2, 51, 51/2, 75, 75/4, 77. URS člen 22. ZUP člen 7, 9, 125, 125/1, 146, 164/3, 164/3-3, 237, 237/2, 237/2-3. ZMZ-1 člen 21, 21/3, 23, 26, 27, 28, 71, 71/2.
mednarodna zaščita - seznanitev stranke z uspehom dokaznega postopka
Če prosilec za mednarodno zaščito zahteva seznanitev glede uspeha dokazovanja, ga je tožena stranka dolžna seznaniti z dokazno oceno (z uspehom dokazovanja), saj mu to omogoča tudi eventuelno predložitev še drugih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
VS00008385
ZPP člen 374, 377.
dovoljenost revizije - nedopuščena revizija
Revizija ni dovoljena, če ni bila dopuščena. V obravnavani zadevi revizija ni bila dopuščena, saj tožnik predloga za dopustitev revizije sploh ni vložil.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZOdv člen 25, 25/1-7, 27.
vpis v imenik odvetniških kandidatov - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - zelo hude posledice - časovna oddaljenost dogodkov - ponovna vloga
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident je vprašanje zastavil preveč splošno in (splošen) odgovor nanj, brez upoštevanja vseh konkretnih okoliščin zadeve, ne bi mogel vplivati na presojo utemeljenosti revizijskih razlogov. Časovna oddaljenost ravnanj posameznika namreč ni bistveni element za presojo vrednosti zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica v smislu prvega odstavka 27. člena ZOdv, temveč je pomembna vrednostna ocena tega ravnanja s strani stanovske organizacije, ki o vpisu v imenik odloča. Iz vprašanja prav tako ni jasno, katero pravno pravilo naj bi sodišče prve stopnje prekršilo in zakaj.
V zvezi z jasno določbo drugega odstavka 27. člena ZOdv pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je njen pomen zgolj v tem, da se nova zahteva za vpis ne more vložiti pred potekom dveh let od pravnomočnosti zavrnilne odločbe, ker se šteje (neizpodbojna domneva), da v tem času kandidat zagotovo še ne more povrniti zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica. Po preteku tega časa pa ima pristojni organ možnost in dolžnost, da na podlagi nove vloge stranke ponovno preveri izpolnjevanje pogoja iz 7. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv.
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZDSS-1 člen 31, 31-4.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Tožnik predlogu za dopustitev revizije ni priložil izvoda pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje, zato je v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP predlog treba zavreči že iz tega razloga.
Razen tega tožnik v predlogu tudi ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno ter okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost in tudi ni obrazložil, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
začasna odredba ZUS-1 - začasna odredba -težko popravljiva škoda
Ker pritožnica ni izkazala zakonskega pogoja, obstoja verjetnosti, da ji bo z izvršitvijo izpodbijanih sklepov nastala težko popravljiva škoda, kar velja tudi za ureditveno začasno odredbo, tako že prvi pogoj iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi ni izpolnjen. Kot je to navedlo že sodišče prve stopnje, zato tehtanje med prizadetimi koristmi nasprotnih strank in tehtanje javnega interesa v obravnavani zadevi ni potrebno, ker na pravilnost odločitve nima vpliva, temu posledično pa se tudi Vrhovno sodišče ne opredeljuje do s tem v zvezi podanimi pritožbenimi navedbami.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - ukrep občinskega inšpektorja - trditveno in dokazno breme
Revident mora obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Zgolj zatrjevane, a neizkazane revidentove navedbe o izgubljenem dobičku, investicijah in škodi pri poslovanju tudi zaradi krnitve poslovnega ugleda temu ne zadostijo.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZDR-1 člen 4, 13, 13/2.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - elementi delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - pogodba civilnega prava - zelo hude posledice niso izkazane - zaposlovanje - samostojni podjetnik posameznik - pogodbena volja strank - sprejeto stališče Vrhovnega sodišča
Iz jasnih določb 4. člena in drugega odstavka 13. člena ZDR-1 izhaja, da če so v konkretnem pravnem razmerju elementi delovnega razmerja dejansko podani, dela v tem pravnem razmerju ni dopustno opravljati na podlagi pogodbe civilnega prava, temveč le na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Gre torej za "prisilno" razmerje, ki se vzpostavi ipso lege, in volja pogodbenih strank pri tem ni odločilna.
Glede zelo hudih posledic revidentka s svojimi navedbami ni izkazala zelo hudih posledic, ki bi jih izpodbijana odločba imela zanjo, saj za te svoje trditve ni predložila dokazov, druge zatrjevane posledice pa niso oziroma ne bodo nastale njej, temveč v izreku odločbe navedenim delavcem, če bodo sploh dejansko nastale.
izostanek - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - okoliščine in interesi, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja - obvestilo delodajalcu o razlogih odsotnosti
Delodajalec upravičeno pričakuje, da bo delavec po tem, ko je ugotovljena njegova zmožnost za delo, prišel na delo oziroma ga v nasprotnem primeru obvestil o razlogih za izostanek. Delavec, ki na delo ne prihaja ter o razlogih za svoj izostanek delodajalca ne obvesti, krši delovno obveznost, saj sta prihajanje na delo in obveščanje o razlogih za opustitev te dolžnosti dve najosnovnejši delavčevi obveznosti.
Obrazložitev pogoja, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ni obvezna sestavina odpovedi, to pa pomeni, da odpoved ni nezakonita, če te obrazložitve nima. Zadošča, da delodajalec obstoj okoliščin dokaže v sodnem postopku.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 91. ZRud-1 člen 7, 7/1. ZVZD-1 člen 38, 38/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - preverjanje strokovnih znanj in spretnosti
Dejavnost tožene stranke oziroma delo v jami je vsekakor mogoče opredeliti kot delo s povečano nevarnostjo oziroma delo, iz katerega izhaja večja nevarnost za nezgode in poklicne bolezni. Tožena stranka je imela v okoliščinah konkretnega primera že v določbi četrtega odstavka 38. člena ZVZD-1 neposredno podlago za določitev rednega letnega preverjanja znanja iz stroke in varstva pri delu, posredno podlago pa tudi v določbah ZRud-1 in Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter ob tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih snovi pod zemljo. Način in postopek izvajanja strokovnih in drugih internih izpitov ter postopek preverjanja znanja je praviloma prepuščen ureditvi v internih aktih delodajalca, kar je tožena stranka storila s sprejemom Navodil N12.10.01 za preverjanje znanja zaposlenih in programske usmeritve za izvajanje internih preverjanj znanja. To pomeni, da je tožena stranka v Navodilu predvidela opravljanje letnega preverjanja znanja za opravljanje dela rudarskega nadzornika, za kar je imela pooblastilo v zakonih. Zato revizijski ugovor, da s strani tožene stranke predpisano letno preverjanje znanja kot pogoj ne izhaja iz zakona oziroma drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona, ni utemeljen.
ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3, 156, 156-2.. ZPPreb-UPB1 člen 10, 10/1, 23, 23/1-2.
kršitev materialnih določb zakona - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - dolžno nadzorstvo - dolžnost seznanitve - seznanitev z obveznostmi
Če posamezni področni prekrškovni predpis ukrepov dolžnega nadzorstva ne predpisuje, je pravna oseba svoje odgovornosti za prekršek razbremenjena že, če izkaže, da je izpolnila dolžnost seznanitve.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - stroški odgovora na revizijo
Prvi odstavek 325. člena ZPP ureja izdajo dopolnilne sodbe. Ta se izda, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti. Četrti odstavek 326. člena določa, da o predlogu za dopolnitev sodbe, ki se nanaša samo na stroške postopka, odloči predsednik senata.
ZObr člen 100a. ZSPJS člen 17, 17/1, 17a, 17a/1, 17a/10. ZSSloV člen 2, 28, 28/2, 29, 29/1, 38, 38/1. ZUP člen 101, 101/2. - člen 97, 98, 012, 102/1, 103, 103/1, 103/5, 104, 104/1, 104/2.
akt vodenja in poveljevanja - delovno pravni akt - pritožbeni rok - slovenska vojska - službena ocena - dopuščena revizija
Zgolj to, da se varstvo pravic v zvezi s službeno oceno uveljavlja po službeni poti, tej oceni ne odvzema narave delovnopravnega akta, torej akta o odločitvi o pravici, obveznosti oziroma odgovornosti delavca.
Za pripadnike Slovenske vojske pri pritožbah zoper službeno oceno velja osemdnevni pritožbeni rok.
Če se pritožbeni rok izteče na dela prost dan, se rok dejansko izteče s pretekom naslednjega delavnika.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. URS člen 74, 74/1. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje (1991) - člen 16, 17, 17/1. ZPP člen 370, 370/3, 372.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - izbira presežnega delavca - novinar - prepozno navajanje dejstev
Ob ugotovljenih slabših poslovnih rezultatih na nivoju delodajalca (časopisnega in založniškega podjetja) od tega ni mogoče zahtevati, da analizira delo vsake redakcije in vsako delovno mesto ter konkreten vpliv delovnih mest in delavcev na zmanjšano poslovno uspešnost (za kar se med drugim zavzema tožnica). Izostanek takšne detajlne analize, katere izvedba in rezultati so tudi sicer lahko vprašljivi, nima za posledico nezakonitosti odpovedi pogodb o zaposlitvi delavcem. Gre za avtonomno odločitev delodajalca, ki posredno predstavlja tudi (poslovno) odločitev o zmanjšanju poročanja na področju kulture. Takšna odločitev vseeno temelji na presoji o tem, da ne more več opravljati dela s tolikšnim številom delavcev in pomeni, da bo delodajalec na določenem segmentu svojega delovanja zmanjšal stroške z zmanjšanjem zaposlitev. Ugotavljanje natančnih dejstev s tem v zvezi in presojanje sodišča o tem, da ob takšni odločitvi delodajalec ni ravnal pravilno ali smotrno (ker se je odločil prav za kulturno redakcijo), bi presegla pravico sodišča, saj bi pretirano (nesorazmerno) omejilo pravico do svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave RS).
Toženka ni bila dolžna ocenjevati vseh novinarjev, ki delajo na delovnih mestih, za katere se zahteva enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti za delo (16. člen Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje), temveč se je lahko odločila le za primerjavo med novinarji oziroma delavci v kulturni redakciji. Če se je namreč toženka odločila za zmanjšanje števila delavcev v tej enoti, ni bilo razloga za to, da bi primerjala med sabo tudi delavce v drugih redakcijah oziroma enotah, v katerih je želela ohraniti dosedanji obseg dela in zaposlitev.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - rok za sprejem ponudbe
Pogodbeno določilo o višini osnovne plače je bistvena sestavina pogodbe o zaposlitvi, zato je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je 15 dnevni rok, v katerem delavec lahko sprejme ponudbo delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, začel teči znova, ko je tožnik prejel novo (drugo po vrsti) pisno ponudbo za sklenitev nove pogodbe. Pri tem je bistveno, da je bila druga pisna ponudba dana znotraj 15 dnevnega roka od vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da je bila dana v zvezi s pogajanji, ki so med strankama potekala glede ponujene nove pogodbe o zaposlitvi.