ZOFVI člen 2. ZDR-1 člen 33, 33/1, 34, 34/1, 36, 36/1, 37, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - ocena verodostojnosti priče - izvajanje dokazov - učitelj - fizično nasilje
Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča že ugotovitev, da je tožnik storil eno kršitev iz opomina in eno kršitev iz odpovedi. Predmet opozorila in redne odpovedi so pri tem lahko tudi kršitve pogodbenih obveznosti, ki so lažje narave (za razliko od kršitev, ki so podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi - 110. člen ZDR-1) in onemogočajo nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).
Pravni red v določenih procesnih situacijah dopušča zasliševanje prič z namenom presoje verodostojnosti izpovedbe drugih prič.
Uporaba fizične prisile v vzgojno izobraževalne namene ni dovoljena, zato je sodišče druge stopnje pravilno zaključilo, da je v tem primeru podana kršitev delovnih obveznosti iz 33. ZDR-1.
Za obstoj kršitev zakonskih določb ni bistvena in potrebna še dodatna opredelitev kršitev v kolektivni pogodbi, saj zadošča ugotovitev, da je tožnik kršil katerokoli od obveznosti iz delovnega razmerja, ki so določene v zakonu. Glede na ZDR-1 ni nobene potrebe po dodatnih opredelitvah kršitev delovnih obveznosti v kolektivnih pogodbah in podzakonskih aktih; če pa so te že opredeljene, to ne pomeni, da so kršitve lahko le izključno tiste in takšne, kot so določene v kolektivni pogodbi, podzakonskih aktih ali splošnih aktih delodajalca.
ZP-1 člen 156, 156-1.. ZPrCP-UPB2 člen 105, 105/1, 105/3-1.
prekršek in odgovornost zanj - obstoj prekrška - prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola - zakonski opis - razlaga zakonske norme - subsumpcija dejanskega stanja pod abstraktno pravno normo - jasnost zakonskega besedila
Prekršek po 1. točki prvega odstavka 105. člena ZPrCP je določen oziroma opisan tako, da je povsem jasno, da za kršitev prepovedi iz prvega odstavka tega člena odgovarja tudi voznik mopeda, ki za vožnjo ne potrebuje vozniškega dovoljenja, če ima do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.
vmesna sodba - odškodnina - poškodba pri delu - soprispevek k nastanku škode - invalid III. kategorije invalidnosti
Za organizacijo dela in zagotavljanje varnosti pri delu je odgovoren delodajalec. V okviru te odgovornosti je delodajalec dolžan delo organizirati tako, da delo, na katerega je razporejen invalid ne vsebuje opravil, ki jih delavec glede na priznane razbremenitve ne more in ne sme opravljati.
Če prva toženka ne bi opustila svoje obveznosti, da tožniku zagotovi zgolj takšno delo, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti, do nastanka škode sploh ne bi moglo priti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Potreba po opravljanju poslov na področju komerciale ni prenehala. To delo se je z ukinitvijo delovnega mesta le razdelilo med druge zaposlene. Ukinitev delovnega mesta in prenos nalog ukinjenega delovnega mesta sprva na enega in potem na drugega delavca pomeni organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zaradi katerega je tožena stranka tožnici lahko zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Formalna sprememba akta o sistemizaciji, iz katerega bi bila razvidna ukinitev delovnega mesta vodje komerciale in prenos nalog na druga delovna mesta, v obravnavani zadevi ni ključnega pomena. Iz izvedenih dokazov namreč ne izhaja, da je šlo za navidezno ukinitev delovnega mesta ali za zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak je bila sprememba dejanska: naloge vodje komerciale je sprva prevzela vodja financ, nato pa vodja oddelka prodaje. Kasneje je dejanski ukinitvi delovnega mesta vodje komerciale sledila tudi formalna ukinitev s spremembo Pravilnika.
ZDR-1 člen 20, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
seznanitev z odpovednim razlogom - rok za podajo odpovedi - izredna odpoved delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti
Izredna odpoved je pravočasna, če jo pogodbena stranka poda v 30 dneh od ugotovitve razloga, pri čemer se kot "pogodbena stranka" v primeru, ko izredno odpoved poda delodajalec, šteje oseba iz 20. člena ZDR-1, to je zakoniti zastopnik delodajalca ali od njega pooblaščena oseba. Zato dejstvo, kdo je bil tožnici nadrejen, ni odločilno.
Kršenje izrecnih navodil delodajalca, še posebej ko gre za banko in za ravnanje z denarjem oziroma plačilnimi sredstvi, ki so zaupana zaposlenim, predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti. Spoštovanje in izvajanje navodil in predpisanih postopkov v primeru, ko se najde ponarejeno plačilno sredstvo, je posebnega pomena v bančnem poslovanju. Delavcu, ki teh navodil ne spoštuje oziroma jim ne pripisuje pomembnosti, delodajalec upravičeno ne more več zaupati.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 98, 98/1,. Direktiva Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti člen 1, 1(1).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - kolektivni odpust - nezakonitost odpovedi
Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremembe delovnega mesta, do česar je zaradi izvršene reorganizacije pri toženi stranki prišlo pri 40 delavcih, je treba opredeliti kot enostransko spremembo bistvene sestavine njihovih pogodb o zaposlitvi. Naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga mora delavec opravljati po pogodbi o zaposlitvi, je v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZDR-1 obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in s tem tudi njen bistven element.
Za presojo, ali je delodajalec dolžan ravnati po določbah zakona o odpovedi večjemu številu delavcev, je pomembno, koliko delavcem je zaradi poslovnega razloga prenehala veljati dotedanja pogodba o zaposlitvi, pri čemer lahko štejejo tudi delavci, ki so na predlog delodajalca pristali na podpis nove pogodbe o zaposlitvi s spremembo delovnega mesta.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - socialni spor - dedič - plačilo dolga
Spor o zahtevku zavoda zoper dediča za izplačilo zapadlih prispevkov pokojnega zavarovanca, ni spor o pravici do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
ZP-1 člen 156, 156/1.. ZJN-3 člen 67, 67/4, 95, 95/1-3, 95/4, 111, 111/1-2.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - pogodba o izvedbi javnega naročila - bistvena sprememba javnega naročila - podaljšanje roka
95. člen ZJN-3 uzakonja dopusten obseg sprememb pogodbe o javnem naročilu, ne da bi bilo zato potrebno izvesti nov postopek javnega naročanja (prvi odstavek), hkrati pa v četrtem odstavku i.) vnaša splošno pravilo (izpodbojno domnevo), po katerem se šteje sprememba za bistveno, če se zaradi nje pogodba o javnem naročilu znatno razlikuje od prvotno oddanega naročila in ii.) taksativno našteva primere, v katerih se šteje sprememba za bistveno (neizpodbojne domneve). ZJN-3, ki je glede na pravila Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) lex specialis, šteje rok za bistveno sestavino pogodbe o javnem naročilu, kar je možno razbrati iz četrtega odstavka 67. člena ZJN-3. Po tem členu mora pogodba o javnem naročilu med drugim vsebovati tudi rok veljavnosti pogodbe, kar je možno razumeti kot časovni okvir za dobavo blaga, izvedbo storitve ali gradnje po pogodbi o javnem naročilu.
V postopku oddaje javnega naročila je naročnik izhajal iz (fiksnega) časovnega okvirja 24 mesecev, v katerem bo potreboval (okvirno) količino blaga in je bila takšna pogajalska zahteva (oziroma potreba) naročnika znana vsem ponudnikom, kar pomeni, da si je z določitvijo novega, 36 mesečnega, pogodbenega roka ponudnik de facto izpogajal daljši rok dobave (okvirne) količine blaga. Izhajajoč iz tega sta sodišči nižjih stopenj pravno napačno razlagali časovni aneks, saj sta se osredotočili samo na pojem bistvenih sestavin po pravilih obligacijskega prava, pri tem pa spregledali prav(n)o naravo osnovne pogodbe, ki ni klasična kupoprodajna, temveč javno-naročniška in kot taka izvira iz kogentnih določb ZJN-3, kar pomeni, da je ob presoji dopustnih sprememb (konkretno pogodbenega roka) podvržena režimu 95. člena ZJN-3.
Načela transparentnosti, enakopravnosti in zagotavljanja konkurence četrti odstavek 95. člena ZJN-3 ne varuje v smislu, da do njihovih kršitev pride šele ob dejansko nastali škodi ostalim ponudnikom oziroma pri zaključku, da bi sprememba pogodbe zagotovo omogočila drugačno izbiro (ponudnika ali ponudbe), temveč zakon na restriktiven način predvideva kršitev omenjenih načel (in svoboščin prostega trga EU) že s pogojnim vplivom spremembe. Če je torej sprememba pogodbe o javnem naročilu takšna, da bi lahko vplivala (ne pa šele, ko oziroma če je dejansko vplivala) na drugačno izbiro ponudnika oziroma ponudbe, potem se šteje takšna sprememba za bistveno (a. točka četrtega odstavka 95. člena ZJN-3). Zadošča že objektivna možnost izbire drugega ponudnika, sprejem druge ponudbe oziroma udeležbe drugih ponudnikov.
V primeru sklenitve časovnega aneksa zaradi mile zime ni mogoče govoriti o časovni sklenitvi aneksa pod vplivom višje sile v smislu nenadnega, nepričakovanega in hkrati škodnega dogodka kot je na primer potres, vojna, požar ali poplave, ki bi znatno otežil ali onemogočil izvajanje javne službe. Glede na to, da je okoliščino možnega nastopa mile zime naročnik predvideval že ob prvotni oddaji javnega naročila, pogoj za dopustno spremembo pogodbe o javnem naročilu tudi v luči 3. točke prvega odstavka 95. člena ZJN-3 (predstavljen v 8. točki te obrazložitve, gre za spremenjene okoliščine) ni bil izpolnjen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - fiktiven razlog
Pravilna je presoja sodišča, da odpovedni razlog ni navidezen oziroma da ni podana zloraba odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V zvezi s tem tožnik neutemeljeno ugovarja, da je sodišče prezrlo, da toženka formalno ni spremenila internega akta in ukinila tožnikovega delovnega mesta analitika. Sodišče je to upoštevalo, vendar zgolj to dejstvo (ob številnih ugotovitvah, ki kažejo na obstoj utemeljenega odpovednega razloga in ob odsotnosti drugih dejstev, ki bi kazale na navideznost odpovednega razloga) ne zadostuje za zaključek, da potreba po tožnikovem delu dejansko ni prenehala oziroma da je bil odpovedni razlog navidezen.
ZJU člen 24, 24/1. ZUP člen 95, 95/1, 95/2. ZDR-1 člen 85, 85/2. ZPP člen 144.
fikcija vročitve - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nepravilna vročitev - pisna obdolžitev - vabilo na zagovor
Za odločitev, ali je bil delavcu zagovor omogočen in ali je bil pravočasno seznanjen z očitanimi kršitvami, da bi lahko pripravil zagovor, je pomembno, kdaj mu je bilo pisanje z vabilom na zagovor vročeno.
Glede na določbo 95. člena ZUP bi vročevalec lahko pisanje pustil na vratih stanovanja in bi se štelo, da je vročitev opravljena le, če bi tožnik tega dne ob poskusu vročitve sprejem odklonil. Ob dejanski ugotovitvi, da ga ni bilo doma (in torej vročitve ni mogel odkloniti), je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da s tem, ko je vročevalec pisanje pustil na vratih stanovanja, vročitev ni bila opravljena.
ZP-1 člen 55, 55/1, 55/2, 55/4, 57, 57/1, 57/2, 155, 155/2.. URS člen 29.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do poštenega postopka - pravica do izjave - zbiranje obvestil - predhodna kontradiktornost - kršitev pravice do obrambe
S tem, ko je prekrškovni organ kršitelju plačilni nalog tudi za obravnavani prekršek izdal po prvem odstavku 57. člena ZP-1, kršitelju ni omogočil, da bi se kršitelj že pred izdajo in vročitvijo plačilnega naloga o prekršku osebno izjavil (t. i. predhodna konktradiktornost), s čemer je bila kršitelju odvzeta možnost, da že pred izdajo in vročitvijo plačilnega naloga prepriča organ prve stopnje, ki odloča o prekršku, da prekrška ni storil.
pokojninsko zavarovanje - družinska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - minimalna pokojninska doba - pričakovane pravice
Zavarovanec na dan smrti ni izpolnjeval pogojev za priznanje invalidske pokojnine in mu tudi pred tem ni bila priznana nobena pravica iz invalidskega zavarovanja. Posledično pravica na podlagi njegovega zavarovanja ne more biti priznana njegovim družinskim članom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00008423
ZDZdr člen 39, 80. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. ZNP člen 37.
dopuščena revizija - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - nadzorovana obravnava - zavrnitev predloga - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - kršitev osebnostnih pravic - pravica do osebne svobode - pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri odločanju o ukrepu po Zakonu o duševnem zdravju vezano na predlog predlagatelja za zdravljenje v nadzorovani obravnavi.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/6, 363, 363/2. ZIZ člen 15.
izločitev sodnika - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - pravica do pritožbe
Zoper sklep, s katerim je višja sodnica zavrgla nerazumljivo oziroma nepopolno zahtevo za izločitev, je dovoljena posebna pritožba. Namen določbe sedmega odstavka 72. člena ZPP je pospešitev postopka, kadar so zahteve za izločitev očitno neutemeljene ali celo pomenijo zlorabo procesne pravice. Nepravilnost ali nezakonitost sklepa o zavrženju zahteve lahko stranka, predlog katere je bil zavržen, uveljavlja v pritožbi zoper sodno odločbo o glavni stvari.
Drugačen je položaj, kadar odločbo o zavrženju zahteve za izločitev izda višji sodnik, saj v tem primeru stranka, predlog katere je bil zavržen, nepravilnosti ali nezakonitosti takega sklepa nima možnosti uveljavljati v pritožbi zoper sodno odločbo o glavni stvari. Opisani položaj je izjemen oziroma bistveno različen od tistega, ki je abstraktno vsebovan v pravilu sedmega odstavka 72. člena ZPP in ki ga zato ni mogoče uporabiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - odškodninski spor - združitev pravd v skupno obravnavanje - vzorčni postopek
Predlagateljica v svojem predlogu ni izkazala, v kateri fazi so postopki pred drugimi sodišči, zlasti pa ne tega, ali je Okrožno sodišče v Mariboru, kamor je predlagan prenos pristojnosti, postopke, ki naj bi že tekli pred njim, sploh združilo v skupno obravnavanje. S tem ni izkazala smotrnosti predlagane delegacije pristojnosti. Položaj tožnikov, ki ga predlagateljica izpostavlja kot ključnega pri presoji utemeljenosti njenega predloga, se namreč po oceni Vrhovnega sodišča kljub morebitni delegaciji, ob (izkazanih podatkih o) ločeni obravnavi njihovih tožb pred istim sodiščem, ne bi v ničemer izboljšal.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - odškodninski spor - združitev pravd v skupno obravnavanje - vzorčni postopek
Predlagateljica v svojem predlogu ni izkazala, v kateri fazi so postopki pred drugimi sodišči, zlasti pa ne tega, ali je Okrožno sodišče v Mariboru, kamor je predlagan prenos pristojnosti, postopke, ki naj bi že tekli pred njim, sploh združilo v skupno obravnavanje. S tem ni izkazala smotrnosti predlagane delegacije pristojnosti. Položaj tožnikov, ki ga predlagateljica izpostavlja kot ključnega pri presoji utemeljenosti njenega predloga, se namreč po oceni Vrhovnega sodišča kljub morebitni delegaciji, ob (izkazanih podatkih o) ločeni obravnavi njihovih tožb pred istim sodiščem, ne bi v ničemer izboljšal.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00008354
ZUS-1 člen 2, 32, 32/2, 32/3, 75, 75/1, 75/1-1, 78, 82, 82/1. URS člen 22. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 13, 13/1, 29, 29/3.
mednarodna zaščita - začasna odredba v upravnem sporu - pravnomočnost odločitve o glavni stvari - tožbeni predlog v upravnem sporu - predaja drugi državi članici - Uredba Dublin II - tožba v upravnem sporu
Iz ZUS-1 že na podlagi gramatikalne razlage očitno izhaja, da gre za začasen ukrep sodišča, ki je vezan na tek upravnega spora. Tako se začasno odredbo lahko izda samo, če je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu, torej najprej s trenutkom začetka upravnega spora, in najkasneje do pravnomočne odločitve sodišča o sami tožbi. Razlaga ZUS-1, po kateri bi začasni ukrep sodišča, ki je namenjen varstvu tožnika v času trajanja upravnega spora, lahko z učinki posegel prek trenutka pravnomočnosti sodne odločitve, je napačna.
Sodišče je v upravnem sporu o zakonitosti upravnega akta (2. člen ZUS-1) vezano na tožnikov predlog tudi glede izdaje začasne odredbe in je ne more izdati po uradni dolžnosti. Tožnik tako niti sam ni zahteval, da bi sodišče izdalo začasno odredbo prek meja tega upravnega spora, temveč le do pravnomočne odločitve sodišča prve stopnje o njegovi tožbi.
Za začasno urejanje razmerij ali za zadržanje upravnih aktov, ki niso predmet upravnega spora, ki je v teku, sodišče v upravnem sporu nima zakonskega pooblastila.
V zvezi z ugotavljanji konkretnih okoliščin, ki lahko utemeljujejo težko popravljivo škodo kot podlago za izdajo začasne odredbe na podlagi 32. člena ZUS-1, ni pravilno izhajati iz splošne ugotovitve, da tožniku nastaja škoda, ki naj bi bila težko popravljiva že zaradi tega, ker naj ne bi bila več mogoča vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja kljub morebitnemu uspehu tujca v upravnem sporu, saj ne bi več bil na območju Republike Slovenije.
S strani tožnika zatrjevana dejstva niso splošno znana zgolj na podlagi tega, da so bila objavljena v sredstvih javnega obveščanja in ob sklicevanju tožnika na spletne strani, na katerih se take objave nahajajo.
bistvene kršitve določb kazenskega postopa - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - pravica do zasebnosti - pravica do komunikacijske zasebnosti - pričakovana zasebnost - preiskava elektronske naprave - zakonitost preiskave - pisno soglasje - prostovoljna izjava - privilegij zoper samoobtožbo - kraj in čas storitve kaznivega dejanja
Glede na to, da je bila vsa elektronska komunikacija naslovljena (tudi) na K., se obsojenec, upoštevajoč tudi naravo in vsebino komunikacije (dogovarjanje in načrtovanje umora), ne more uspešno sklicevati na (pričakovano) zasebnost. Obsojeni J. na tej komunikaciji namreč ni mogel utemeljeno pričakovati zasebnosti, saj bi K. z vsebino elektronske komunikacije kadarkoli lahko seznanil tretjo osebo (organ kazenskega postopka) in s tem po svoji volji izstopil iz sfere zaupnosti komunikacije.