ZKP člen 372, 372-4, 426, 426/2.. KZ-1 člen 173, 173/1, 173/3, 173/4.. KZ člen 183, 183/1, 183/3, 183/4.
kršitev kazenskega zakona - kršitev kazenskega zakona obdolžencu v korist - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - privilegirana oblika - druga spolna dejanja - poseg v spolno nedotakljivost
Tako iz strokovne literature, kot tudi dosedanje sodne prakse izhaja, da prav fizični stik predstavlja razmejitev med kaznivim dejanjem po prvem odstavku 173. člena KZ-1 in med kaznivim dejanjem po četrtem odstavku istega člena. Ugotovitve obeh sodišč o domnevno nižji intenzivnosti ravnanj, kljub izkazanim telesnim stikom, v okviru katerih je obsojenec "le" z rokami in "le" preko oblačil otipaval oškodovanke po intimnih predelih teles, ne morejo predstavljati zadostne podlage za milejšo pravno kvalifikacijo očitanih dejanj. Opisane ugotovitve bi lahko vplivale kvečjemu na odmero kazenske sankcije, ne pa tudi na milejšo pravno opredelitev dejanja.
dopuščena revizija - predodelitev otroka - namestitev otroka v krizni center - zaslišanje izvedenca - trditvena podlaga
Revizija se dopusti glede vprašanja ali mora sodišče v postopku predodelitve otroka, ki je začet s tožbo, v kateri je kot glavni razlog za predodelitev navedena dalj časa trajajoča namestitev otroka v kriznem centru za mlade zaradi suma psihične in fizične zlorabe otroka, presojati tudi vzroke za namestitev in bivanje otroka v tem kriznem centru s pomočjo zaslišanja strokovnih oseb, ki so obravnavale otroka v času sprejema v krizni center in v času bivanja v njem ter ali bi moralo sodišče razloge za namestitev v kriznem centru preverjati tudi s postavljanjem vprašanj izvedencem v tej smeri.
ZKP člen 39, 371, 371/2, 420, 420/2.. URS člen 23.
pravica do poštenega postopka - pravica do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - substanciran dokazni predlog - pravna relevantnost predlaganega dokaza - utemeljenost predloga - pravica do zaslišanja obremenilne priče - pravica do sodnega varstva - pravica do nepristranskega sojenja - dvom v nepristranost sodnika
Obsojenec pri uveljavljanju kršitve pravice do obrambe v zahtevi izhaja iz napačnega izhodišča, da bi sodišče moralo ugoditi vsem dokaznim predlogom, ki sta jih z zagovornikom podala na predobravnavnem naroku, ker državna tožilka ni izrecno nasprotovala njihovi izvedbi. Po ustaljeni sodni praksi v skladu z načelom proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP) sodišče samo odloča, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presodilo njihovo verodostojnost. Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba.
Politično prepričanje nekdanjega funkcionarja, ki naj bi bilo drugačno od političnega prepričanja obsojenca, med postopkom ni bilo z ničemer izkazano, niti ni bilo pojasnjeno, kako naj bi to domnevno dejstvo vplivalo na nepristranskost razpravljajoče sodnice.
V skladu z ustaljeno sodno prakso sodnikovo vodenje postopkov oziroma odločanje o njih ob odsotnosti okoliščin, ki bi kazale na njegovo v naprejšnje prepričanje o predmetni zadevi, ali povezavo s samo zadevo oziroma stranko postopka, ni znak njegovega pristranskega odnosa do obsojenca. V nasprotnem primeru bi se dvom v nepristranskost sojenja pred sodiščem prve stopnje vzpostavil vedno, kadar bi bila odločitev sodišča prve stopnje spremenjena v obsojenčevo korist v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi.
ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 124, 125. ZPP člen 367b, 374, 377. ZDZdr člen 50.
dovoljenost revizije - nepravdni postopek - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - direktna revizija - zavrženje revizije
Od uveljavitve ZPP-E tudi v nepravdnih postopkih, v katerih je izrecno navedeno, da je revizija dovoljena, velja, da jo mora poprej dopustiti Vrhovno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po najvišjem sodišču v državi - postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča
Vrhovno sodišče je v skladu s petim odstavkom 12. člena ZNP odločilo, da se kot krajevno pristojno sodišče za odločanje v tej nepravdni zadevi določi Okrajno sodišče v Radovljici. Pri tem je upoštevalo, da je bila nasprotna udeleženka rojena na območju tega sodišča, v zemljiško knjigo katerega je tudi vpisana njena služnostna pravica dosmrtnega stanovanja in stvarno breme.
bistvene kršitve določb kazenskega postopa - izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - odredba prikritih preiskovalnih ukrepov - dokazni standard - utemeljeni razlogi za sum - obvestila - anonimni vir - obrazložitev sodbe - direktni naklep - nezmožnost izpodbijanja sodbe zaradi nepopolno oz. zmotno ugotovljenega dejanskega stanja
Policisti so informacije v uradnih zaznamkih z dne 15. 6. 2009 in 28. 4. 2010, katerih izvor ni pojasnjen, preverili s podatki uradnih evidenc (ki so natančno povzeti v izpodbijani odredbi) in z uradnim zaznamkom o zbranih obvestilih od znane osebe, zato zagovornikovim navedbam, da tožilka ob izdaji odredbe pri presoji dokaznega standarda ni preverila objektivne (in subjektivne) zanesljivosti obvestil, pridobljenih od neznanih virov, ni mogoče pritrditi.
povrnitev nepremoženjske škode - mladoletni oškodovanec - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - trajna nezmožnost za delo - I. kategorija invalidnosti - višina odškodnine
Pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti niso bile v zadostni meri upoštevane posledice na funkcionalnem področju, saj so pri tožniku prizadete kognitivne funkcije (motnje spomina, branja, pozornosti, sposobnosti načrtovanja in predvidevanja). Tožnik je na pričetku odrasle dobe, še preden se je vključil v trg dela, postal invalid I. kategorije, ugotovljena je trajna nezmožnost za vsakršno delo. Zaradi omejitev torej ne bo mogel opravljati poklica, za katerega se je šolal, in tudi ne drugega poklica, niti početi stvari, ki jih je počel pred nesrečo: voziti kros motorja, kolesa, igrati nogometa, jahati; ne more več pomagati v domači gostilni in na kmetiji, se ljubiteljsko ukvarjati z glasbo.
ZMZPP člen 95, 95/1, 95/2, 96, 98, 98/1, 110, 111. ZNP člen 37. Konvencija Združenih narodov o izterjavi preživninskih zahtevkov v tujini (1956) člen 1.
priznanje tuje sodne odločbe - odločba srbskega sodišča - izterjava preživninske terjatve - pravni interes - ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve - uveljavljanje ugovora v izvršilnem postopku - pravnomočnost tuje sodne odločbe - potrdilo o pravnomočnosti - oblika potrdila - pristojnost tujega sodišča - možnost sodelovanja stranke v postopku - dokazno breme - prevod tuje sodne odločbe - zastopanje po pooblaščencu
Postopek priznanja tuje sodne odločbe je od izvršilnega postopka ločen postopek in vodi do nastanka izvršilnega naslova, na podlagi katerega je mogoče zahtevati izvršbo. Ugovori, ki se nanašajo na dopustnost izvršbe, pa v postopek nastanka izvršilnega naslova ne sodijo.
Dejstvo, da je predlagateljica predložila prevod etujih sodnih odločb do obrazložitve, ne pomeni, da je njen predlog nepopoln. Že sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je predlagateljica zahtevek za izterjavo neplačane preživnine vložila na podlagi Konvencije OZN z dne 30. 6. 1956, ki predlagateljem ne nalaga obveznosti predložitve celotnega prevoda tujih sodnih odločb, in da takšen zaključek izhaja tudi iz spletne strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
določitev krajevne pristojnosti po najvišjem sodišču v državi - postopek razglasitve pogrešane osebe za mrtvo - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča
Določitev krajevno pristojnega sodišča po Vrhovnem sodišču v postopku razglasitve pogrešanca za mrtvega.
zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - nedovoljenost izrednega pravnega sredstva - pripor - vročitev sklepa o priporu obdolžencu - pravnomočnost sklepa o priporu - pravica do obrambe
V konkretnem primeru je iz podatkov spisa razvidno, da obdolžencu, ki je na begu, sklep o odreditvi pripora še ni bil vročen. Obdolženčevi pravici do obrambe je lahko zadoščeno le pod pogojem, da je sklep o priporu vročen tako njemu kot tudi zagovorniku (četrti odstavek 120. člena ZKP), pri čemer teče rok za pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora od zadnje vročitve (četrti odstavek 202. člena ZKP). Ker obdolženec pravice do pritožbe zoper sklep (še) ni mogel uveljavljati, saj mu sklep še ni bil vročen, je jasno, da ta odločba v času vložitve pravnega sredstva še ni mogla postati pravnomočna. To pomeni, da je zagovornikova zahteva za varstvo zakonitosti zoper takšen nepravnomočni sklep o odreditvi pripora preuranjena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00008883
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/1-1, 420/1-3, 420/2, 424, 424/1.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje velike tatvine - zakonski znaki kaznivega dejanja - protipravna prilastitev - prilastitveni namen - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - dokončano kaznivo dejanje - aprehenzijska teorija - pravica do poštenega postopka - pravica do obrambe - konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga - utemeljitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznih predlogov - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Okoliščina, da je obsojenka oškodovančeva denarna sredstva nakazala na račun svoje družbe, nima vpliva na zaključek, da si je sredstva protipravno prilastila. Že samo nakazilo zneskov je pomenilo razpolaganje in prisvojitev oškodovančevih sredstev na transakcijskem računu.
Ob izkustveno gledano izrazito nelogičnem in neprepričljivem obsojenkinem zagovoru, obramba, ki ni uspela izkazati ne obstoja osebe z imenom M. ali M. Š. ne zatrjevanega dolga, ni izkazala, da bi bili predlagani dokazi za obsojenko uspešni. Ob upoštevanju dokaznega položaja oziroma stanja stvari vložnik zato neutemeljeno zatrjuje, da zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje osebe z imenom M. ali M. Š. in dokaznih predlogov, katerih cilj je bil pridobiti čim več informacij o tej osebi, pomeni kršitev pravice do obrambe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev krajevne pristojnosti za zapuščinsko obravnavo - prebivališče zapustnika v tujini - obstoj premoženja zapustnika - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča
Ker iz predloženega spisa ne izhaja nobena navezna okoliščina, na podlagi katere bi Vrhovno sodišče določilo krajevno pristojno sodišče, je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče v Kočevju, saj je postopek pred tem sodiščem že v teku.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 214, 214/1, 219, 371, 371/1-8.. ZNDM-2 člen 2, 28, 28/2, 29, 29/3, 29/4.. ZCS-1 člen 3, 3/1, 12, 15, 15/2.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - preiskava prevoznega sredstva - nedovoljen dokaz - osebna preiskava brez odredbe sodišča - pooblastila carinskih organov - preiskava carinskih organov - dokazni standard - sum storitve kaznivega dejanja
Vprašanje, ali je bila preiskava vozila, ki ga je vozil obsojenec, opravljena zakonito, je treba presojati z vidika predpisov, ki so v kritičnem času urejali delovanje policije na mejnem prehodu in predpisov, ki so urejali carinski nadzor.
Po navedeni ureditvi lahko policisti, ki izvajajo mejno kontrolo, opravijo pregled prevoznega sredstva in v primeru suma prevoza prepovedanih predmetov tudi preiskavo prevoznega sredstva brez odredbe sodišča. Enako velja za carinske organe v primeru razlogov za sum kršitve carinskih, trošarinskih in drugih predpisov, katerih izvajanje je v pristojnosti carinske službe. Takšno ravnanje mejnih policistov in carinikov tako samo po sebi ne pomeni kršitve določb 214., 215. in 219. člena ZKP.
Kot je bilo že pojasnjeno, za pregled vozila po ZNDM-2A zadošča zelo nizek dokazni standard - sum. Takšnemu dokaznemu standardu pa je bilo vsekakor zadoščeno z zaznavo izkušenega obmejnega policista, ki se je v skladu s svojimi pooblastili, po oceni obeh nižjih sodišč za natančen pregled vozila odločil na podlagi informacij, ki jih je pridobil od kriminalista iz Ljubljane in dejstva, da je na sredinski konzoli obsojenčevega vozila opazil razstavljen telefon, kar ga je zmotilo, saj je glede na izkušnje vedel, da je v takšnih primerih vedno nekaj narobe. Glede na to, da je bil podan sum kot potreben dokazni standard za preiskavo vozila, je po presoji Vrhovnega sodišča zato razumna ocena v izpodbijani pravnomočni sodbi, da je bila policistova odreditev preiskave vozila skladna z določbami ZNDM-2A in tudi mednarodnimi dokumenti, ki zavezujejo mejne policiste pri opravljanju nadzora prehoda meje. Okoliščina, da je bil mejni policist pred opravo mejne kontrole s strani kriminalista iz Ljubljane opozorjen, da naj opravi pregled vozila Mercedes iz določenega registrskega območja, pri čemer pa mu niso bili posredovani nobeni podatki o obsojencu, ravno tako ne o tovoru, torej o tem, da se v vozilu nahaja prepovedana droga, niti za kakšno kaznivo dejanje naj bi šlo, po oceni Vrhovnega sodišča ne pomeni, da policist v zvezi s konkretnim vozilom in morebiti vsemi ostalimi vozili, ki so ustrezali opisu kriminalista iz Ljubljane, ne bi smel več postopati po ZNDM-2A, temveč da bi moral za preiskavo vsakega takšnega vozila pridobiti odredbo za hišno preiskavo. V nasprotnem primeru bi bilo delo mejnih policistov, ki zajema nadzor zunanje „schengenske“ meje, skoraj povsem onemogočeno, saj ti navkljub obstoju drugih sumljivih okoliščin, na podlagi katerih lahko izvršujejo svoja pooblastila, namenjena nadzoru meje, teh ne bi smeli izvrševati, če za ukrepanje po določbah ZKP ne bi imeli dejanske podlage kot je bilo to tudi v konkretnem primeru.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - lažja izvedba postopka - ekonomičnost in hitrost postopka - prebivališče strank in prič
Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katero zagovorniki utemeljujejo lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar mora sodišče upoštevati tudi druge okoliščine, tudi obremenjenosti posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki je že nadpovprečno obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka.
ZPP člen 363, 384, 384/1, 377. URS člen 158. ZIKS člen 145b, 145č, 145č/2.
predlog za dopustitev revizije - nepravdni postopek - vrnitev premoženja po ZIKS - sklep, s katerim je postopek pravnomočno končan - pravno sredstvo - pritožba - poseg v pravnomočno odločbo
Samoiniciativna razveljavitev pravnomočne odločbe ustavnopravno ni dopustna, zato mora pravni red v takšnem primeru omogočati pravno sredstvo zoper takšno odločbo. Ker pa je tak sklep ravno zaradi samoiniciativnosti po funkcionalni plati prvostopenjska odločba, je takšno pravno sredstvo pritožba (363. člen ZPP).
ZKP člen 371, 371/2, 420, 420/1, 421, 421/4, 421/5.. URS člen 29.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
pravica do poštenega postopka - pravica do obrambe - pravica do učinkovite obrambe - izvedba dokazov v korist obdolženca - pravna relevantnost predlaganega dokaza - konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga - utemeljitev dokaznega predloga - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - obrazloženost zavrnitve dokaznega predloga
Kljub temu, da je pritožnik navedel le, da bo Č. pričal o tem, da oškodovanec redno vpliva na priče, njegovega predloga ni mogoče označiti za neutemeljenega in je bil resnično pomemben za njegovo glavno obrambno smer, saj je z njim izpodbijal verodostojnost oškodovanca in priče C. Razlog, da so dejstva v zadostni meri ugotovljena, samo po sebi ni zadosten razlog. Razlog, da Č. ne more neposredno pričati o dogodku, bolj izraža stališče sodišč, da takih dokazov načeloma ni mogoče šteti za pomembne. Tako stališče sodišč je pritožniku onemogočilo, da bi izpodbijal verodostojnost prič tako, da bi se pregledali dokazi o njihovem predhodnem ravnanju.
Revizija v navedenih delih napada dejanske ugotovitve in dokazno oceno sodišč nižjih stopenj, kar pa glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ni dovoljeno.
Revident vseskozi prehaja mejo med nedovoljeno grajo dokazne ocene ter med očitno neutemeljenimi procesnimi očitki. Očitno neutemeljenimi zato, ker jih je revident uveljavljal že v pritožbi ter je pritožbeno sodišče nanje tudi odgovorilo. Končni cilj tako skonstruiranih procesnih očitkov, ki sedaj namesto zoper sodišče prve stopnje letijo tudi zoper sodišče druge stopnje, ni spet nič drugega kot napad na dokazno oceno.