CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00016609
ZOR člen 73. ZD člen 14, 132.
sporazum o delitvi skupnega premoženja - izpodbijanje sporazuma o delitvi skupnega premoženja - realizacija ustnega dogovora - ničnost - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine - prehod terjatve na dediča - dedovanje - združitev upnika in dolžnika v eni osebi - dovoljenost revizije - izpodbijana odločba - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - delno zavrženje revizije
Realizirana ustna pogodba je bila veljavna (73. člen tedaj veljavnega ZOR). B. A. je s tem pridobil pravico od staršev (oziroma od očeta kot formalnega zemljiškoknjižnega lastnika, čeprav ni bilo sporno, da gre za skupno premoženje obeh) zahtevati izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bi se v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik celotne nepremičnine na G. in solastnik četrtine poslovnega prostora E. Ob njegovi smrti (132. člen ZD) pa je vse njegovo premoženje, vključno s terjatvijo zahtevati zemljiškoknjižno dovolilo, prešlo nazaj na starša kot njegova zakonita dediča (14. člen istega zakona). Vpis v njuno korist (oziroma formalno v očetovo korist) je že obstajal, terjatev pa je z združitvijo upnika (formalno očeta kot zemljiškoknjižnega lastnika, dejansko pa obeh staršev) in dolžnika v isti osebi prenehala.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - pravica do nepristranskega sojenja - zakoniti zastopnik stranke kot uslužbenec pristojnega sodišča
Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" obsega različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je takšna okoliščina podana tudi v primeru, ko je zakonita zastopnica ene od strank postopka zaposlena kot pomočnica na področju izvršbe pri doslej pristojnem sodišču.
ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 124, 125. ZPP člen 367b, 377.
dovoljenost revizije - nepravdni postopek - vložitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje revizije
Udeleženec bi moral v skladu s 367.b členom ZPP podati predlog za dopustitev revizije. Direktna revizija zato ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP) in jo je moralo Vrhovno sodišče na podlagi procesnega pooblastila iz 377. člena ZPP zavreči.
ZPP člen 367a, 367a/1. OZ člen 103, 105, 110, 111.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - izpolnitev obveznosti - neizpolnitev pogodbe - posledice neizpolnitve pogodbene obveznosti - delna izpolnitev pogodbe - sprejem izpolnitve - prevzem vozila v posest - odstop od pogodbe - izguba pravic - odgovornost za napake (jamčevanje za napake)
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnik s tem, ko je vozilo prevzel v posest, izgubil možnost uveljavljanja pravnih posledic neizpolnitve in mu na razpolago ostanejo le jamčevalni zahtevki, oziroma glede možnosti odstopa od pogodbe v primeru, če je slednja v znatnem bistvenem delu ostala neizpolnjena, ali so bili torej 103., 105., 110. in 111. člen OZ pravilno uporabljeni.
kršitev kazenskega zakona - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - zakonska zveza - uporaba sile - osebna integriteta - duševna integriteta - poseg v dostojanstvo
Obsojenčeva ravnanja pomenijo uporabo fizične in psihične sile, napad na oškodovankino telesno in duševno celovitost in napad na njeno dostojanstvo. Pri opisanem ravnanju je oškodovanka postala objekt izvajanja nasilja, kar predstavlja spravljanje v podrejen položaj, zato dodatno opisovanje oškodovankine podrejenosti ni potrebno.
ZDen člen 3, 4, 5, 9. ZIKS člen 145. Odlok AVNOJ o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (1945) člen 1, 1/1-1, 1/1-2, 1/1-3.
zaplemba - vrnitev zaplenjenega premoženja - pravočasnost zahteve za vrnitev zaplenjenega premoženja - prehod premoženja v državno last - sodna pristojnost - upravna pristojnost - Odlok AVNOJ - upravičenec do denacionalizacije
Pri presoji, ali gre za vračanje po ZDen ali po ZIKS, je pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo posamezno premoženje podržavljeno. V vsakem primeru pa je treba dokazati tista dejstva, ki so odločilna za presojo zadeve glede na pravno podlago podržavljenja.
URS člen 26, 30. ZKP člen 148, 148/1, 220, 220/1, 539, 539/1, 542, 542/1, 542/1-3. OZ člen 352/1. ZPP člen 378, 380/2.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - zaseg motornega vozila v kazenskem postopku - neutemeljen odvzem prostosti (okrnitev svobode) - akrivna legitimacija uporabnika stvari - pravica do povrnitve škode - odškodninska odgovornost države - objektivna odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - vpliv kazenskega postopka na tek zastaralnega roka - dopuščena revizija
Nižji sodišči nista dali ustrezne teže dejstvu, da je bil zatrjevan nezakonit odvzem prostosti vzrok za kasnejšo uvedbo kazenskega postopka zoper tožnika. Njuno stališče, da bi tožnik moral konkretni odškodninski zahtevek zoper državo uveljavljati že v času trajanja kazenskega postopka, je tožniku nesorazmerno otežilo učinkovito uveljavljanje pravice do povračila škode. V okoliščinah konkretnega primera je ustavno skladna razlaga četrtega odstavak 542. člena ZKP takšna, da se prvi odstavek 539. člena ZKP v primerih nezakonitega odvzema prostosti smiselno uporabi tako, da pravica do povrnitve škode zastara v treh letih od pravnomočnosti sodbe, s katero je bil tožnik obtožbe pravnomočno oproščen.
Vrhovno sodišče ne vidi razlogov, da se v primeru, ko bodisi zaradi protipravnega zasega bodisi zaradi neskrbne hrambe zaseženega vozila nastane škoda njegovemu zakonitemu uporabniku, aktivna legitimacija takšnemu uporabniku v odškodninskemu sporu na podlagi 26. člena Ustave ne prizna.
ZPP člen 367b, 367b/4, 367b/6. ZUS-1 člen 22, 22/1, 83.
predlog za dopustitev revizije
Zoper sodbo, izdano v upravnem sporu od začetka uporabe ZPP-E, ni dopustno vložiti revizije na podlagi določb ZUS-1. Ker pa so tožniki v vloženi reviziji utemeljevali tudi njeno dovoljenost, je Vrhovno sodišče vlogo obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije v smislu 367. b člena ZPP.
Ker tožniki zatrjujejo dovoljenost revizije z zelo hudimi posledicami odločitve in finančnimi posledicami, ki naj bi presegale znesek v višini 20.000 EUR, ni izpolnjena zahteva iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP po navedbi spornega pravnega vprašanja.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sme upravno sodišče ob odločanju o tožbi zoper sklep o zavrženju zahtevka za uvedbo ponovnega postopka šteti kot pravno neupoštevno pravnomočno odločbo, izdano v postopku mednarodne zaščite.
ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. ZUS-1 člen 83, 83/2.
neobstoječe pravno sredstvo - novela ZPP-E
V obravnavanem primeru je izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, zato se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1. Glede na to, da do začetka uporabe ZPP-E veljavne določbe ZUS-1 predloga za dopustitev revizije ne predvidevajo, je Vrhovno sodišče predlog zavrglo.
Državnotožilski svet z izdelavo ocene državnotožilske službe ni odločil o prenehanju funkcije državnega tožilca. To je tudi skladno z zakonom, saj iz ZDT-1 izhaja, da ugotovitveno odločbo o prenehanju državnotožilske funkcije izda Vlada (74. člen ZDT-1).
V zvezi z učinki zahtevane začasne odredbe je bilo zato treba ugotoviti, da izdelave ocene državnotožilske službe s strani Državnotožilskega sveta sploh ni mogoče šteti za upravni akt, torej za odločitev, ki posega v pravice oziroma pravno varovane interese pritožnice, in s tem za akt, ki povzroča (zatrjevane) škodljive posledice.
Pritožnica torej ni izkazala neposredne povezave med izpodbijanim aktom tožene stranke in grozečo težko popravljivo škodo. Presoja, ali so sicer podani pogoji za vodenje upravnega spora o glavni stvari, pa je v nadaljnji pristojnosti sodišča prve stopnje.Vrhovno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.