odločba imenovanega zdravnika - pritožba - rok za pritožbo
Kljub pravilnemu pravnemu pouku, da se je mogoče zoper odločbo imenovanega zdravnika pritožiti v 5 delovnih dneh, je tožnik pritožbo vložil prepozno. Zato jo je imenovani zdravnik s sklepom pravilno zavrgel.
dodatek za tujo nego in pomoč - dokončnost - pravnomočnost
Za obdobje pred izdajo izpodbijane odločbe je bilo že pravnomočno odločeno, da tožnica nima pravice do dodatka za tujo nego in pomoč. V takšno pravnomočno odločitev bi se lahko poseglo le z uporabo izrednih pravnih sredstev.
Ker je zavarovanec, tožnikov delavec, z dnem 3. 10. 2008 zaključil poklicno rehabilitacijo, mu je toženec z odločbo utemeljeno priznal pravico do premestitve na drugo delovno mesto s polnim delovnim časom od 4. 10. 2008 dalje. Kdaj in če bo tožnik, zavarovančev delodajalec, zavarovancu priznano pravico do premestitve zagotovil in z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi, je v njegovi domeni.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje
Glede na to, da iz mnenj tožničine lečeče zdravnice in specialistov izhaja, da se njeno zdravstveno stanje slabša, je najmanj preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da ne izpolnjuje pogojev za zdraviliško zdravljenje, ki temelji na mnenju zdravnika - ortopeda, podanem v predhodnem sodnem sporu, ki se je končal pred letom in pol.
Tožnica je sodišču posredovala nepopolno in nerazumljivo vlogo, tako da jo je sodišče utemeljeno pozvalo na dopolnitev vloge ter jo hkrati opozorilo na možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči. Ker kljub temu tožnica vloge ni ustrezno dopolnila, je sodišče njeno vlogo (tožbo) utemeljeno zavrglo.
ZDR člen 35, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - odločanje po uradni dolžnosti
Tožnik s tem, ko je z računalnika izbrisal podatke, ki jih je uporabljal pri svojem delu z namenom, da si delo olajša (in katerih v okviru svojih obveznosti niti ni bil dolžan vnašati v računalnik), ni niti naklepoma niti iz hude malomarnosti huje kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR nezakonita.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – domneva o obstoju nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – zanikanje poslovnega razmerja v ugovoru
Ni mogoče šteti, da je dolžnik zgolj zanikal obstoj obligacijskega razmerja z upnikom brez navajanja razlogov. Dolžnik je namreč po tem, ko je upnik navedel podlago svojega zahtevka in za svoje navedbe predložil dokazila, s katerimi je dokazoval obstoj svoje terjatve do dolžnika, navajal več konkretnih in obrazloženih ugovorov zoper upnikovo terjatev in v dokaz svojih navedb tudi predlagal izvedbo dokazov. Nenazadnje je treba v tem primeru upoštevati tudi, da je dolžnik vložil ugovor zoper sklep o izvršbi v času, preden je stopila v veljavo novela ZIZ-I, svoje navedbe pa je kasneje konkretiziral. Ne gre torej za primer po 1. točki 1. odstavka 258. člena ZIZ.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prava volja - vročanje
Drugače kot odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je enostranski akt in ki učinkuje z vročitvijo, sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi učinkuje s samim podpisom pogodbenih strank, zaradi česar se tudi predvideva, da vsaka stranka ob podpisu prejme svoj izvod sporazuma. Iz tega logično sledi, da nobena stranka ni zavezana drugi pošiljati njenega izvoda sporazuma, tako da način vročitve tudi ne more biti bistven za presojo zakonitosti prenehanja delovnega razmerja (na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi).
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine – zmanjšanje življenjske aktivnosti – čas izpolnitve – če rok ni določen
Tožnici, ki je v prometni nesreči utrpela nateg vratne hrbtenice, kar predstavlja lahko poškodbo (II. stopnje) po Fisherjevi klasifikaciji telesnih poškodb, pripada pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v znesku 3.500 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v znesku 1.200 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0063339
ZPP člen 181. ZSReg-1 člen 5, 5/2. ZGD člen 413, 413/2. ZD člen 224.
ugotovitvena tožba –pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža – deklaratornost vpisa v sodni register – pravnomočni sklep o dedovanju – dedovanje tujega premoženja
Lastninska pravica na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju tujega premoženja ne preneha. Ker je predmet dedovanja lahko le zapustnikovo premoženje, toženca pa sta podedovala tudi premoženje tožnikov, je torej zmotno pritožbeno stališče, da ugotovitvena tožba po 181. členu ZPP ni na mestu.
invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - ocena delazmožnosti - opis delovnega mesta - sodni izvedenec - invalidska komisija
Tožnica že od leta 1994 ni opravljala dela v kuhinji, ampak je opravljala delo "priprava daril" oz. "izdelava darilnih predmetov". Iz tega razloga se je njena delazmožnost pravilno ocenjevala glede na to delo, tako se je delazmožnost ocenjevala že v predhodnem postopku. Ker v novem postopku ni bilo ugotovljenega poslabšanja zdravstvenega stanja, tožbeni zahtevek za priznanje dodatnih pravic iz invalidskega zavarovanja ni utemeljen.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta
Ker sodišče prve stopnje ni moglo z gotovostjo zaključiti, da se je tožnik poškodoval na delu pri toženi stranki (ni dokazano, zlasti z upoštevanjem mnenja sodnega izvedenca, da je do poškodbe - padca pokrova na nožni palec - prišlo, tako kot je zatrjeval tožnik), je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljeno zavrnilo.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva - rok
Z oziroma na to, da je tožnik v sporu, katerega obnovo predlaga, v pritožbenem postopku (skoraj) v celoti uspel, pred vročitvijo sodbe Vrhovnega sodišča RS, s katero je bila odločitev spremenjena, tako da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ni imel pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev, na podlagi bi bila zanj izdana ugodnejša odločba. Iz tega razloga je treba šteti, da je rok za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev začel teči šele z vročitvijo sodbe Vrhovnega sodišča RS.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nevarna stvar - imetnik nevarne stvari - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Tožnik je uveljavljal plačilo odškodnine za nesrečo pri delu od prvotožene stranke (delodajalca) in drugotožene stranke (lastnika avtodvigala, ki je tožnika poškodovalo). Za obravnavo tožbe zoper drugotoženo stranko (ki ni niti tožnikov delodajalec niti zavarovalnica) delovno sodišče ni stvarno pristojno sodišče.
invalidnina - telesna okvara - vzrok telesne okvare
Pri tožniku ugotovljena funkcionalna motnja utemeljuje 30 % telesno okvaro zaradi kontrakture ramenskega sklepa. Ker gre pri tem za manj kot 50 % telesno okvaro, ki je posledica bolezni oz. poškodbe izven dela, tožnik ni pridobil pravice do invalidnine.
ZUP člen 274, 274/2. ZPIZ-1 člen 187. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 126.
zavarovalna doba - dejansko stanje - nadzorstvena pravica
Prvostopenjski organ je napačno ugotovil dejansko stanje (saj tožnica v času, ki se ji je štel v zavarovalno dobo, ni bila v delovnem razmerju, ampak je opravljala vajeništvo), kar pa ne more biti razlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45, 48, 48/1. ZPP člen 244, 254, 254/2, 254/3.
zdraviliško zdravljenje - podaljšano zdraviliško zdravljenje - dokazovanje - sodni izvedenec
Odločbi toženke, da se tožniku ne prizna pravica do podaljšanega zdraviliškega zdravljenja za 7 dni, sta zakoniti, saj tako iz mnenja imenovane zdravnice kot iz mnenja izvedenca ortopeda izhaja, da z enotedenskim podaljšanjem zdravljenje v zdravilišču pri tožniku ne bi dosegli bistvenega izboljšanja uspeha rehabilitacije.
Določila čl. 319 ZPP in 324/III ZPP nalagajo posebno oblikovanost izreka sodbe glede na procesno uveljavljanje pobota, določba čl. 310 ZPP pa v zvezi z zahtevki po nasprotni tožbi nalaga odločitev o takšnem zahtevku.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - elementi odškodninskega delikta - dokazno breme - trditveno breme - nedopustno ravnanje - varno delo
Po splošnem pravilu o odškodninski odgovornosti, ki določa kot temeljno krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, je oškodovanec tisti, ki mora zatrjevati in dokazati obstoj prvih treh predpostavk odškodninske odgovornosti (nedopustno ravnanje, škoda in vzročna zveza). V zvezi s temi predpostavkami pomanjkljive trditvene podlage ne more nadomestiti oziroma dopolnjevati z izvedenimi dokazi. To pomeni, da bi moral tožnik konkretno navesti, v čem je bilo nedopustno ravnanje tožene stranke (v čem ni zadostila pogojem za varno delo), ne zadošča, da se je v tem okviru le skliceval na izpovedi prič oziroma na ugotovitve sodnega izvedenca.
ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 191, 191/1, 215, 222. ZPIZ/92 člen 13, 202, 202/3, 227. ZPIZ/83 člen 10, 11, 107. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 79.
starostna pokojnina - pogoji za priznanje pravice - pokojninska doba - pogoj plačila prispevkov - član gospodinjstva - kmet
Za sporno obdobje je tožnik vložil prijavo v zavarovanje kot član gospodinjstva (in ne kot kmet), poleg tega pa za to obdobje tudi niso bili plačani prispevki, tako da ni podlage, da bi se upoštevalo kot pokojninska doba za priznanje pravice do starostne pokojnine.