Tožnica je sodišču posredovala nepopolno in nerazumljivo vlogo, tako da jo je sodišče utemeljeno pozvalo na dopolnitev vloge ter jo hkrati opozorilo na možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči. Ker kljub temu tožnica vloge ni ustrezno dopolnila, je sodišče njeno vlogo (tožbo) utemeljeno zavrglo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka je delo na delovnem mestu, na katerem je bil tožnik edini izvajalec, razdelila med nekatere preostale zaposlene, zaradi česar tožnikovega dela ni več potrebovala. Posledično mu je utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Sestopanje po marmornatih policah v savni, ki so vlažne in mokre, posebej, ko gre za parno savno, ne predstavlja nevarnosti, ki bi bila v zvezi z obiskom parne savne neobičajna in ne predstavljajo tako velikega dejavnika tveganja, da bi bilo mogoče sestop po marmornatih policah (četudi je to edini sestop z najvišje police) ovrednotiti kot nevarno stvar.
regresni zahtevek zavarovalnega združenja – nezavarovano vozilo – nesreča dveh premikajočih se motornih vozil
V obravnavani zadevi gre za škodo, ki je nastala pri nesreči dveh premikajočih se motornih vozil. Ker gre za konkurenco dveh nevarnih stvari, se načelo objektivne odgovornosti umakne načelu krivdne odgovornosti imetnikov motornih vozil.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je prejel tožnik, ki je bil zaposlen na delovnem mestu delavec avtomobilske stroke II, ni zakonita, saj je tožena stranka ukinila le delovno mesto delavec avtomobilske stroke I.
predhodne odredbe – domneva nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi menice – namen zavarovanja – ukrepi sprejeti v predkazenskem postopku
Predhodne odredbe pomenijo način zavarovanja terjatev. S predhodno odredbo dobi upnik zavarovanje na premoženju dolžnika, tako da se bo lahko kasneje, ko bo izvršilni naslov postal pravnomočen in izvršljiv, iz tega premoženja lahko poplačal. Kot izhaja iz navedenega je torej namen izdaje predhodne odredbe v zagotovitvi možnosti (bodočega) poplačila upnika. Zato niso brez pomena zatrjevane okoliščine glede očitanih kaznivih dejanj oziroma ukrepov odrejenih v predkazenskem postopku.
Ker v prekinitvah delovnega razmerja pri tožniku ni šlo za situacije, zaradi katerih bi bilo treba v pogledu pravic iz delovnega razmerja pričeti delovno dobo šteti znova, saj je tožnik z manjšimi prekinitvami iz razloga na strani delodajalca nadaljeval z istim delom vrsto let, je treba celotno delovno dobo upoštevati pri odločanju o višini odpravnine, do katere je tožnik upravičen.
odločba imenovanega zdravnika - pritožba - rok za pritožbo
Kljub pravilnemu pravnemu pouku, da se je mogoče zoper odločbo imenovanega zdravnika pritožiti v 5 delovnih dneh, je tožnik pritožbo vložil prepozno. Zato jo je imenovani zdravnik s sklepom pravilno zavrgel.
invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - ocena delazmožnosti - opis delovnega mesta - sodni izvedenec - invalidska komisija
Tožnica že od leta 1994 ni opravljala dela v kuhinji, ampak je opravljala delo "priprava daril" oz. "izdelava darilnih predmetov". Iz tega razloga se je njena delazmožnost pravilno ocenjevala glede na to delo, tako se je delazmožnost ocenjevala že v predhodnem postopku. Ker v novem postopku ni bilo ugotovljenega poslabšanja zdravstvenega stanja, tožbeni zahtevek za priznanje dodatnih pravic iz invalidskega zavarovanja ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 12, 249. ZPIZ/92 člen 39, 50, 52. ZPIZVZ člen 4, 4/2, 6, 8, 9. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
predčasna pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - pravnomočnost - ponovna odmera
Odločbi o priznanju pravice do predčasne pokojnine sta pravnomočni, tako da ni pravne podlage, da bi se tožniku predčasna pokojnina ponovno odmerila in sicer na podlagi 6. člena ZPIZVZ, kot tožnik uveljavlja z zahtevo v postopku pred tožencem oziroma s tožbo pred sodiščem.
ZDR člen 126, 126/2. ZPSV člen 3, 3/3. ZDoh-2 člen 37.
plača - del plače za delovno uspešnost - davki - prispevki
Ker je plačilo za delovno uspešnost del plače, je delodajalec tudi od tega dela plače (četudi ga izplačuje v gotovini) dolžan obračunati in plačati prispevke za obvezna zavarovanja in akontacijo dohodnine.
ZUP člen 274, 274/2. ZPIZ-1 člen 187. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 126.
zavarovalna doba - dejansko stanje - nadzorstvena pravica
Prvostopenjski organ je napačno ugotovil dejansko stanje (saj tožnica v času, ki se ji je štel v zavarovalno dobo, ni bila v delovnem razmerju, ampak je opravljala vajeništvo), kar pa ne more biti razlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.
prisilna hospitalizacija – vrednost spornega predmeta – odmera nagrade odvetniku – izplačilo nagrade iz državnega proračuna
Odvetniške nagrade so določene na tri načine: glede na vrednost predmeta odvetniške storitve, v nespremenljivih zneskih ali v razponu dveh nespremenljivih zneskov. Odmerijo se po tarifi, ki je sestavni del ZOdvT. Znižanje, ki ga je uporabilo prvo sodišče, se uporabi le za nagrade, ki so določene v nespremenljivih vrednostih ali v razponu. Te so v tarifi določene za izrecno naštete postopke. Med njimi nepravdnega postopka prisilne hospitalizacije ni. Nagrada za ta postopek je odvisna od vrednosti spornega predmeta. Znižanje od nagrad, ki se določajo glede na vrednost spornega predmeta in ki se izplačujejo iz državnega proračuna, pa je urejeno v 36. členu ZOdvT.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - pisno opozorilo o nameravani redni odpovedi
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika že pred podajo pisnega obvestila o nameravani redni odpovedi ustno obveščala, da je njegovo delo postalo nepotrebno, ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tožena stranka ni odgovorna za škodo v obliki poslabšanja zdravja, do katerega je prišlo pri tožnici zaradi stresnega dela, saj je tožnica v času bolniškega staleža prihajala na delo po lastni volji. Tožena stranka tega od nje ni zahtevala, kar pomeni, da škoda ni rezultat njenega nedopustnega ravnanja.
invalidnina - telesna okvara - vzrok telesne okvare
Pri tožniku ugotovljena funkcionalna motnja utemeljuje 30 % telesno okvaro zaradi kontrakture ramenskega sklepa. Ker gre pri tem za manj kot 50 % telesno okvaro, ki je posledica bolezni oz. poškodbe izven dela, tožnik ni pridobil pravice do invalidnine.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta
Ker sodišče prve stopnje ni moglo z gotovostjo zaključiti, da se je tožnik poškodoval na delu pri toženi stranki (ni dokazano, zlasti z upoštevanjem mnenja sodnega izvedenca, da je do poškodbe - padca pokrova na nožni palec - prišlo, tako kot je zatrjeval tožnik), je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljeno zavrnilo.
Do invalidnine niso upravičeni le zavarovanci, pri katerih do telesne okvare (mišične atrofije, zmanjšane funkcije zgornjega uda, omejene gibljivosti sklepov) pride zaradi bolezni, ampak tudi zavarovanci, pri katerih le-ta nastane kot posledica poškodbe.
Dokazni predlog z zaslišanjem tožene stranke in prič ob dejstvu, da toženec ni zatrjeval, v kakšni funkciji so navedene priče na sestanku solastnikov dne 11.12.1998 nastopale, niti tega, koliko je znašal njihov solastniški delež, je očitno neprimeren dokaz za ugotavljanje dejstva, ali je bila pogodba o upravljanju dne 11.12.1998 odpovedana z zadostno večino solastnikov.