Rok za vložitev tožbe zoper dokončno odločbo toženca je potekel, preden je bila sodišču posredovana tožba, ki jo je tožnica zmotno naslovila direktno na toženca. Iz tega razloga jo je sodišče kot prepozno utemeljeno zavrglo.
regresni zahtevek zavarovalnega združenja – nezavarovano vozilo – nesreča dveh premikajočih se motornih vozil
V obravnavani zadevi gre za škodo, ki je nastala pri nesreči dveh premikajočih se motornih vozil. Ker gre za konkurenco dveh nevarnih stvari, se načelo objektivne odgovornosti umakne načelu krivdne odgovornosti imetnikov motornih vozil.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je prejel tožnik, ki je bil zaposlen na delovnem mestu delavec avtomobilske stroke II, ni zakonita, saj je tožena stranka ukinila le delovno mesto delavec avtomobilske stroke I.
ZPIZ-1 člen 12, 249. ZPIZ/92 člen 39, 50, 52. ZPIZVZ člen 4, 4/2, 6, 8, 9. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
predčasna pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - pravnomočnost - ponovna odmera
Odločbi o priznanju pravice do predčasne pokojnine sta pravnomočni, tako da ni pravne podlage, da bi se tožniku predčasna pokojnina ponovno odmerila in sicer na podlagi 6. člena ZPIZVZ, kot tožnik uveljavlja z zahtevo v postopku pred tožencem oziroma s tožbo pred sodiščem.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - pisno opozorilo o nameravani redni odpovedi
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika že pred podajo pisnega obvestila o nameravani redni odpovedi ustno obveščala, da je njegovo delo postalo nepotrebno, ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0063339
ZPP člen 181. ZSReg-1 člen 5, 5/2. ZGD člen 413, 413/2. ZD člen 224.
ugotovitvena tožba –pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža – deklaratornost vpisa v sodni register – pravnomočni sklep o dedovanju – dedovanje tujega premoženja
Lastninska pravica na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju tujega premoženja ne preneha. Ker je predmet dedovanja lahko le zapustnikovo premoženje, toženca pa sta podedovala tudi premoženje tožnikov, je torej zmotno pritožbeno stališče, da ugotovitvena tožba po 181. členu ZPP ni na mestu.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 152, 152/2, 3, 171.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Brusilka, s katero je spornega dne delal tožnik, deluje na električni pogon in je glede na hitrost nevarna, saj ima okrog 5000 vrtljajev na minuto, pa tudi ni mogoče predvideti, kdaj bo zadela v kateri del stene obdelovanca in jo bo pri tem odbilo v nasprotno smer. Pri uporabi te brusilke nastajajo povečana tveganja, povezana s tem, da brusilnega koluta ni mogoče v celoti prekriti s ščitnikom, zato tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik utrpel ob delu z brusilko, odgovarja objektivno.
Iz mnenja invalidske komisije izhaja, da je tožnica v spornem obdobju potrebovala vzpodbudo in nadzor ter da se je občasno samostojno hranila, ne pa, da je povsem nezmožna samostojnega hranjenja, kar bi jo opravičevalo do dodatka za pomoč in postrežbo v višjem znesku.
Tožnica je sodišču posredovala nepopolno in nerazumljivo vlogo, tako da jo je sodišče utemeljeno pozvalo na dopolnitev vloge ter jo hkrati opozorilo na možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči. Ker kljub temu tožnica vloge ni ustrezno dopolnila, je sodišče njeno vlogo (tožbo) utemeljeno zavrglo.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine – zmanjšanje življenjske aktivnosti – čas izpolnitve – če rok ni določen
Tožnici, ki je v prometni nesreči utrpela nateg vratne hrbtenice, kar predstavlja lahko poškodbo (II. stopnje) po Fisherjevi klasifikaciji telesnih poškodb, pripada pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem v znesku 3.500 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v znesku 1.200 EUR.
Glede na prvi odstavek 13. člena ZPP ugotavljanje dejstva ne predstavlja reševanja predhodnega vprašanja, ki je po 206. členu ZPP utemeljen razlog za prekinitev postopka.
Tožena stranka ni odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ko je spornega dne opravljal delo na drugem delovnem mestu, kot mu je bilo odrejeno, pri čemer dela na tem delovnem mestu niti ni opravljal dovolj pazljivo.
Za obdobje, v katerem je bila višina plače javnega uslužbenca določena z dokončno odločbo tožene stranke, tožnik ne more uspešno uveljavljati tožbenega zahtevka za plačilo razlike do višje plače.
sklep o ustavitvi postopka - izostanek z naroka - fikcija umika tožbe
Sklicevanje tožnice, da je zaradi iskanja sodišča zamudila narok, ni upravičen razlog za izostanek z naroka. Zaradi izostanka z naroka (poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo) je sodišče utemeljeno štelo, da je tožnica umaknila tožbo.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - sklenitev sporazuma - čakanje na delo - invalid III. kategorije
Zaradi delovne nesreče je tožnik postali invalid III. kategorije in ni bil več sposoben opravljati svojega dela. Kljub temu ni mogoče šteti, da bi se s podpisom sporazuma, s katerim je bilo urejeno plačilo za čas čakanja na delo do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in je vseboval tudi določbo oz. izjavo, da ni odprtih zadev na strani delavca, odpovedal pravici do odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v delovni nesreči.
ZDR člen 35, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - odločanje po uradni dolžnosti
Tožnik s tem, ko je z računalnika izbrisal podatke, ki jih je uporabljal pri svojem delu z namenom, da si delo olajša (in katerih v okviru svojih obveznosti niti ni bil dolžan vnašati v računalnik), ni niti naklepoma niti iz hude malomarnosti huje kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR nezakonita.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - elementi odškodninskega delikta
Ker sodišče prve stopnje ni moglo z gotovostjo zaključiti, da se je tožnik poškodoval na delu pri toženi stranki (ni dokazano, zlasti z upoštevanjem mnenja sodnega izvedenca, da je do poškodbe - padca pokrova na nožni palec - prišlo, tako kot je zatrjeval tožnik), je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine utemeljeno zavrnilo.
Dokazni predlog z zaslišanjem tožene stranke in prič ob dejstvu, da toženec ni zatrjeval, v kakšni funkciji so navedene priče na sestanku solastnikov dne 11.12.1998 nastopale, niti tega, koliko je znašal njihov solastniški delež, je očitno neprimeren dokaz za ugotavljanje dejstva, ali je bila pogodba o upravljanju dne 11.12.1998 odpovedana z zadostno večino solastnikov.
Sodišče lahko sklep o oprostitvi plačila taks med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - elementi odškodninskega delikta - dokazno breme - trditveno breme - nedopustno ravnanje - varno delo
Po splošnem pravilu o odškodninski odgovornosti, ki določa kot temeljno krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, je oškodovanec tisti, ki mora zatrjevati in dokazati obstoj prvih treh predpostavk odškodninske odgovornosti (nedopustno ravnanje, škoda in vzročna zveza). V zvezi s temi predpostavkami pomanjkljive trditvene podlage ne more nadomestiti oziroma dopolnjevati z izvedenimi dokazi. To pomeni, da bi moral tožnik konkretno navesti, v čem je bilo nedopustno ravnanje tožene stranke (v čem ni zadostila pogojem za varno delo), ne zadošča, da se je v tem okviru le skliceval na izpovedi prič oziroma na ugotovitve sodnega izvedenca.