OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062618
ZZZDR člen 105, 129. a.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - preživljanje otrok – določitev preživnine – zmožnosti staršev – izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca
Nezadovoljstvo toženca z izvedenskim mnenjem oziroma njegovo nesprejemanje strokovnih ugotovitev izvedenke ne more biti podlaga za določitev novega izvedenca.
Sodišče prve stopnje, ki je odločitev oprlo le na oceno izpovedb prič v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani IV D 150/2006 in pri Okrožnem sodišču v Ljubljani I P 1155/2008, je kršilo tudi načelo neposrednosti, ki je eno od temeljnih načel pravdnega postopka. S tem je tožnici onemogočilo, da se izjavi o dokazih, na katere je sodišče prve stopnje oprlo odločitev in je bilo zato tudi kršeno načelo kontradiktornosti.
SR člen 270. ZIZ člen 34, 34/3. ZPP člen 365, 365-3.
ustavitev izvršbe – pravnomočen sklep o ustavitvi izvršbe – izvršba na nepremičnine – izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi – izvršba na več sredstev in predmetov izvršbe
Potem, ko je sklep o ustavitvi izvršbe v zadevi, kjer se je vodil postopek samo na nepremičnine dolžnice (In ...) postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, s katerim je ugovor dolžnice zavrnilo, vendar glede na že pravnomočno ustavitev postopka, ni imelo ne dejanske in ne pravne podlage za kakršnokoli odločanje oziroma za izdajo izpodbijanega sklepa. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo - 3. točka 365. člena ZPP.
obresti – pogodbene obresti – zamudne obresti – zakonske zamudne obresti – ne ultra alterum tantum
Določba 376. člena OZ, ki je veljala do novele OZ (do 21.5.2007), je določala, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico, in ni razlikovala med pogodbenimi, zamudnimi pogodbenimi in zakonskimi zamudnimi obrestmi. Skupen znesek obresti po uveljavitvi OZ ne sme presegati glavnice, če jo je do uveljavitve OZ presegel, pa z dnem njegove uveljavitve obresti prenehajo teči.
motenje posesti - sprememba tožbe – prekluzivni rok za vložitev tožbe – sklepčnost tožbe – načelo kontradiktornosti
Ker je bila tožba nesklepčna, prvo sodišče ni bilo dolžno izvajati predlaganih dokazov, zato je neutemeljen očitek o kršitvi pravice do enakega varstva pravic.
ZPP člen 270, 339, 339/2-8. OZ člen 395, 395/1. ZOR člen 414.
solidarna obveznost – izpolnitev solidarne obveznosti – dva izvršilna naslova za isti dolg – dva sklepa o izvršbi za isti dolg – izterjava solidarne obveznosti – prenehanje obveznosti s plačilom – ugovor plačila v izvršilnem postopku
Ker vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, glede na naravo obveznosti ni pomembno, da sta bila za ta dolg izdana dva izvršilna naslova in dva sklepa o izvršbi, ki sta pravnomočna. Solidarna obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni, in so vsi dolžniki prosti, zato lahko v konkretnem izvršilnem postopku dolžnika uspešno ugovarjata, da je solidarna obveznost prenehala, ker sta jo, kot je bilo ugotovljeno v konkretnem primeru, izpolnila.
V posledici razdrte pogodbe ima vsaka stranka pravico zahtevati vrnitev tistega, kar je dala. Vendar pa svoje obveznosti, vrniti osebni avtomobil, ki ga je tožnik prejel od tožencev, ta ne more izpolniti iz razlogov, ki niso na njegovi strani. Ta njegova obveznost torej zaradi nezmožnosti izpolnitve ne obstoji, obstoji pa obveznost tožencev, da tožniku vrneta kupnino.
posojilna pogodba – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena
Sodišče druge stopnje se strinja, da dogovori med tožnikom in I. R. kot družbenikoma načeloma ne vplivajo na razmerje med tožnikom in samo družbo, ki je samostojna pravna oseba. Vendar pa je logično in sprejemljivo stališče sodišča prve stopnje, da bi edina družbenika, če bi res obstajal kakšen dogovor o posojilih med tožnikom in družbo, to tudi zapisala v pogodbi o prenosu poslovnega deleža.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068547
ZZZDR člen 78, 78/2.
razmerja med starši in otroci – varstvo in vzgoja otroka – dodelitev otroka – korist otroka – nova dejstva in dokazi v pritožbi – izvedenec
Osnovno vodilo pri odločitvi, kateremu od staršev naj se otroci dodelijo, so interesi otrok. Odločitev o dodelitvi otrok enemu od staršev je torej odvisna od ugotovljenega spleta vseh življenjsko pomembnih okoliščin, v prvi meri pa je potrebno upoštevati primernost staršev za vzgojo in varstvo otrok, pa tudi razmere, v katerih bi otroci ob dodelitvi živeli. Le celovita presoja vseh okoliščin na strani vsakega od staršev je lahko podlaga za odločitev, ki je v skladu z interesi otrok.
Skupno premoženje zakoncev je praviloma nedeljiv materialnopravni pojem in da ločeno obravnavanje posameznih premoženjskih enot skupnega premoženja ni mogoče. Glede na dejstvo, da je skupno premoženje zakoncev praviloma nedeljiv materialnopravni pojem, to pomeni, da so od tega dopustne določene izjeme. Tako je sodna praksa že večkrat zavzela tudi stališče, da je zaradi posebnega vložka enega izmed zakoncev v nepremičnino, ki predstavlja skupno premoženje razvezanih zakoncev, mogoče določiti deleže zakoncev v drugačnem razmerju na eni in v drugačnem razmerju na drugi nepremičnini.
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da bi sodišče ugotovilo škodo, tako materialno kot nematerialno. Ugotovilo bi jo lahko le s pomočjo izvedenca. Ker z doslej izvedenimi dokazi to ni bilo v celoti ugotovljeno, je imelo sodišče samo možnost, torej po uradni dolžnosti, storiti vse, da pomanjkljivosti oz. nejasnosti odpravi. Če stranke to posebej zahtevajo, je to opozorilo sodišču, naj stori, kar bi že tako moralo storiti.
OZ člen 179. ZST-1 člen 16, 18. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/1, 286b, 337, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 353, 358, 358/5.
nepremoženjska škoda – višina odškodnine – telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – strah – bistvena kršitev določb postopka – kršitev načela kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje je glede na navedeno odmerilo primerno odškodnino za telesne bolečine zgoraj navedenih različnih jakosti. Izvedenec je pri tem njihovo trajanje opredelil tako glede na celotno obdobje, ko so se pojavljale, kakor tudi kumulativno (npr. srednje hude bolečine so se pojavljale v času do štirih tednov, kumulativno šteto v tem času pa le osem dni).
odškodnina – okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe – vzročna zveza – dokazno breme
Pri okrnitvi ugleda in dobrega imena pravne osebe je vzročna zveza med neko izjavo o določenih dejstvih in okrnitvijo dobrega imena in ugleda podana takrat, kadar je vsebina te izjave neresnična. Če bi bila namreč izjava resnična, ugled in dobro ime ne bi bila okrnjena zaradi izjave, temveč že zaradi ravnanja pravne osebe. Vzročno zvezo kot eno izmed predpostavk odškodninske odgovornosti mora dokazati oškodovanec.
Za razliko od odškodnin, ki se po 165. členu OZ štejejo za zapadle od trenutka nastanka škode, zapadejo pravdni stroški v plačilo šele z izdajo sodbe. V času, ko je imel tožnik še možnost spodbijati pravna dejanja dolžnika, terjatev iz naslova pravdnih stroškov še ni zapadla in glede te terjatve ni izpolnjen pogoj iz 255. člena OZ za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika.
lastninska pravica – priposestvovanje - ugotovitveni in dajatveni zahtevek – umik ugotovitvenega zahtevka – razjasnjevalna dolžnost sodišča v zvezi z oblikovanjem zahtevka
Glede na modifikacijo zahtevka 12. 1. 2011 in dodatne navedbe na glavni obravnavi 24. 1. 2011 (v času odločanja sodišča prve stopnje), ko tožeča stranka ugotovitvenega dela zahtevka ni več uveljavljala, je neutemeljena pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo odločiti tudi o ugotovitvenem zahtevku, na kar tudi nima vpliva zgolj naslov v pripravljalni vlogi z dne 12. 1. 2011 „zaradi ugotovitve lastninske pravice“.
izvršilni naslov – notarski zapis – potrdilo o izvršljivosti
Upnik je v predlogu za izvršbo zadostil zahtevi iz petega odstavka 40. člena v zvezi z 20.a členom ZIZ, poleg tega pa je izvršilni naslov in dokaz zapadlosti terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je naveden v notarskem zapisu, predlogu priložil (prilogi A2 in A3 v spisu). Za zahtevo po še posebnem potrdilu o izvršljivosti notarskega zapisa, kar uveljavlja pritožnik, ni zakonske podlage.
povrnitev nepremoženjske škode - poseg v osebnostno pravico - razžalitev - osebnostna pravica na lastni podobi - pravica do duševne integritete - fotomontaža
Izkazana pa je tudi vzročna zveza med protipravnim ravnanjem toženke in tožnici nastalo nematerialno škodo, in sicer s pomočjo dveh izvedencev medicinske stroke J.M. ter V.F.Ž., ki sta oba potrdila vzročno zvezo.