overitev podpisa – zemljiškoknjižno dovolilo – tuj notar – slovenski notar
Za overitev podpisa v zemljiškoknjižnem dovolilu se uporabljajo splošna pravila Zakona o notariatu o overitvah podpisov, če ni v razdelku 4.1.3. ZZK-1 drugače določeno. To pomeni, da mora tako listino overiti naš notar (notar v Republiki Sloveniji).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065922
ZVPSBNO člen 4, 20, 20/6.
prekinitev postopka – neustavna ureditev – pobuda za preizkus ustavnosti - nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Prvo sodišče je ravnalo zakonito, ko je v skladu z določbo 6. odst. 20. čl. ZVPSBNO uporabilo določbe ZPP, ki urejajo postopek v sporu majhne vrednosti. Pritožbeno sodišče ne deli mnenja pritožnikov, da gre za neustavno določbo, zato ni prekinilo postopka. Če sodišče v katerikoli fazi postopka meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, je dolžno prekiniti postopek in na ustavno sodišče nasloviti pobudo za preizkus ustavnosti. Sodišče je dolžno tako ravnati le, če sâmo meni, da je zakon, ki naj se pri konkretni odločitvi uporabi, protiustaven. Stranka sicer lahko sodišču posreduje svoje mnenje o protiustavnosti nekega zakona, a sodišče na njeno pobudo ni vezano.
ZPP člen 350. ZNP člen 31, 37, 141, 146. SPZ člen 88, 89.
nujna pot – predlog – način izdelave nujne poti – stroški – stroški izvedenca – odvetniški stroški
Po določbi 146. člena ZNP v postopku za dovolitev nujne poti trpi stroške predlagatelj, ki mora torej sam trpeti svoje stroške in ne glede na izid postopka povrniti nasprotnim udeležencem stroške.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve vrste začasnih odredb - namen zavarovanja
Zakon o izvršbi in zavarovanju v 273. čl. (le) primeroma našteva vrste začasnih odredb, ki jih je mogoče izdati v zavarovanje nedenarnih terjatev, sicer pa velja princip, da sme sodišče za takšno zavarovanje izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja.
plačilo za delo - nadurno delo - delo preko polnega delovnega časa - dokazno breme - regres za letni dopust - nasprotna tožba - odškodninska odgovornost delavca - elementi odškodninskega delikta - stroški postopka - ZOdvT
Četudi delavec opravi delo preko polnega delovnega časa, pa to delo ni izjemno, nujno oziroma nepričakovano, je delavec upravičen do ustreznega plačila, saj je namen 143. člena ZDR, ki določa pogoje, v katerih je dopustno odrediti nadurno delo, omejiti pravico delodajalca, da delavcu nalaga delo preko polnega delovnega časa.
Stranka ni upravičena do povračila potnih stroškov, ki ji nastanejo zaradi prihoda k svojemu pooblaščencu, saj ti stroški ne štejejo za potrebne stroške postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izostanek z dela - dokazno breme
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni utemeljena, saj tožnik v očitanih dnevih ni neupravičeno izostal z dela, ampak je izostal z dela ob upoštevanju napotila kadrovnice, naj ostane doma, dokler mu pri toženi stranki ne bodo zagotovili ustreznega dela glede na omejitve po odločbi ZPIZ.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delovnopravna kontinuiteta – prevzem delavcev
Pri odmeri odpovednega roka in pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga se upošteva vsa delovna doba pri delodajalcu in pri njegovih pravnih prednikih, ne glede na morebitne vmesne prekinitve.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 505, 508, 512, 512/2. ZNP člen 33, 33/1.
vpogled v spise in knjige družbe - odločanje poslovodje - odklonitev zahteve - odločanje družbenikov - poslovni delež - nepravdna zadeva
Poslovodja je tisti, ki mora poskrbeti, da o njegovi odklonitvi zahteve družbenika za vpogled v knjige in spise odločijo (ostali) družbeniki, in to ali na način, da skliče skupščino, za kar je pristojen po 508. čl. ZGD-1, ali da poskrbi za izjavo ostalih družbenikov.
pogodba o zaposlitvi - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi - plača - čista denarna terjatev - razporeditev - starejši delavec - splošni akt delodajalca
Ker tožnik ni bil razporejen s strani delodajalca, ampak je delo na drugem delovnem mestu začel opravljati na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podpisal, ni pravne podlage za obračun in izplačilo višje plače, kot je bila določena v tej novi pogodbi o zaposlitvi, po določbi splošnega akta tožene stranke, po kateri je delavec, starejši od 55 let v primeru razporeditve na drugo delovno mesto upravičen najmanj do enake plače kot na prejšnjem delovnem mestu.