vrednost spora o izpodbijanju izjave o priznanju očetovstva - določitev vrednosti nedenarnega zahtevka
Ker bo rezultat pravde zaradi izpodbijanja izjave o priznanju očetovstva odločilno vplival na status in na življenjske razmere otroka in je pravni pomen tega spora mogoče primerjati s spori iz razmerij med starši in otroki, za obravnavanje katerih je pristojno okrožno sodišče, vrednost spora presega 20.000- €.
žaljiva izjava – prepoved žaljivih izjav - žalitev sodišča – pravica do izjavljanja pred sodiščem
Prepoved žaljivih izjav po 109. členu ZPP je v zvezi s pravico do izjavljanja pred sodiščem, ki je del pravice do sodnega varstva po 22. členu URS, kar govori v prid večje tolerance do strank, seveda ob hkratnem upoštevanju posebnega pomena, ki ga ima zaupanje v sodstvo in spoštovanje avtoritete sodišč, da sodna veja oblasti lahko uresniči svoje naloge. Nedvomno bi negativna vrednostna ocena sodnice v zvezi z njenim delom lahko bila podlaga za kaznovanje, vendar v konkretni zadevi ne gre za vrednostno oceno dela sodnice.
napotitev na pravdo – delitev solastnine – manj verjetna pravica
Ker nasprotni udeleženec zatrjuje, da je njegov solastniški delež večji od ½, ga je sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pravdo, da to dokaže, ker je njegova pravica manj verjetna, saj zatrjuje drugačno dejansko stanje, kot izhaja iz zemljiške knjige.
priposestvovanje služnosti – podredni tožbeni zahtevek – dopolnilna sodba – ponovno zaslišanje priče
S tem, ko je prvo sodišče samoiniciativno ponovno zaslišalo priči, ne da bi pojasnilo to odločitev, ni storilo nobene od uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka.
Zakonske zamudne obresti od glavnice, ki jo zavarovalnica od voznika (odgovorne osebe) uveljavlja zaradi izgube zavarovalnih pravic, tečejo od dne, ko je voznik prišel v zamudo s plačilom.
Škoda zaradi kršitve zavarovalne pogodbe je tožeči stranki sicer nastala že s plačilom odškodnine oškodovancem. Dospelost oz. zapadlost terjatve pa sama po sebi ne utemeljuje zahtevka za plačilo zamudnih obresti. Pogoj za utemeljenost zahtevka za zamudne obresti je zamuda. Ker tožeča stranka ni izkazala, da je bil toženec pred pravdo pozvan, da terjatev plača, je toženčeva zamuda nastopila z vložitvijo tožbe.
zahtevek za razvezo ali spremembo pogodbe o preužitku – spremenjene okoliščine – pogodbeni namen
Pogodbe, ki ne zadosti pogodbenemu namenu ne ene ne druge stranke, pač pa prinaša sama nesoglasja, katera rezultirajo v civilnih in kazenskih sodnih postopkih, ni mogoče vzdržati v veljavi.
Po ustaljeni sodni praksi mora odškodnina za nepremoženjsko škodo odražati na eni strani subjektivno prizadetost posameznika, na drugi strani pa vzpostavljati sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera.
spor majhne vrednosti – trditveno in dokazno breme - prekinitev dobave vode
Po podanem ugovoru tožene stranke je bilo na tožeči stranki trditveno in dokazno breme, da zatrjuje in dokaže, da je bila prekinitev dobave vode izvedena na podlagi predhodnega obvestila iz razloga(ov), navedenega(ih) v 15. členu Odloka o oskrbi s pitno vodo.
odlog izvršbe na predlog dolžnika – posebno upravičeni razlogi – izpraznitev in izročitev nepremičnin – socialna stiska
Zgolj zatrjevani socialni razlogi na strani dolžnikov ne predstavljajo posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe, ki teče na podlagi izvršilnega naslova upnika zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine.
pridržanje osebe v psihiatrični zdravstveni organizaciji – podaljšanje pridržanja
Zaključke o tem, da pacient huje ogroža tako sebe kot tudi ostale, je sodišče prve stopnje pravilno napravilo na podlagi podatkov o tem, na kakšen način in zakaj je bil pacient sprejet v bolnišnico, kako je ravnal ob sprejemu in tudi kasneje, kot tudi iz ostalih podatkov, ki kažejo na njegov odnos do zdravljenja, do dojemanja vsakdanjega življenja in na njegov odnos do staršev.
Večkratni znakovni niz, iz katerega bi moralo sodišče samo izluščiti trditveno podlago (ter pri tem o njej ugibati), ne ustreza standardu procesnega gradiva.
Zmotno je stališče zemljiškoknjižnega sodišča, da se pri nadaljnjih stroških zavarovanja z zakonskimi zamudnimi obrestmi vknjižba hipoteke ne dovoli, ker se niti ne ve, ali bodo stroški nastali in kakšni bodo.
ZFPPIPP člen 420, 420/1, 420/1-1, 420/2, 420/2-1. ZGD-1 člen 404, 404/5, 475, 475/4, 521, 521/1, 521/1-7, 522.
postopek prisilne likvidacije – odločanje o začetku postopka prisilne likvidacije – upravičen predlagatelj
V poglavju zakona, ki ureja prenehanje delniške družbe, je pooblastilo sodišču, da po uradni dolžnosti izvede postopek likvidacije delniške družbe v primeru, če se zmanjša osnovni kapital družbe pod zakonsko določen najnižji znesek osnovnega kapitala, dano v 5. odstavku 404. člena ZGD-1. Ob smiselni uporabi te določbe za družbo z omejeno odgovornostjo, sodišče v primeru, če obstajajo razlogi za prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo po 7. alineji 1. odstavka 521. člena ZGD-1, brez predloga in sodne odločbe o prenehanju pravne osebe, po uradni dolžnosti začne postopek prisilne likvidacije take družbe.
pravni interes – ekonomski interes – ničnost pogodbe
Tožeča stranka je utemeljevala ekonomski interes, ne pa tudi pravnega. V predmetni pravdi bi tožeča stranka izkazala pravni interes le, če bi izkazala, da ima pravico (ne le ekonomsko nadejo od prodajalca) – od prvih dveh toženk zahtevati, da se v primeru, če je Pogodba nična sklene z njo. Če pa prvi dve toženi stranki, tudi če bi se izkazalo, da je Pogodba nična, nimata pravne obveznosti, da skleneta tako pogodbo s tožečo stranko, le-ta nima pravnega interesa za ugotovitev ničnosti Pogodbe.
Tožnik, ki nima sklenjene najemne pogodbe za neprofitno stanovanje, temveč mu je bila najemna pogodba odpovedana in se mora po pravnomočni sodbi iz stanovanja izseliti, pa tega noče storiti, ni upravičen do subvencioniranja neprofitne najemnine za neprofitno stanovanje.
SPZ člen 42, 92. ZIZ člen 192, 193. ZPP člen 219, 339, 339/1-12.
varstvo lastninske pravice – tožba na izselitev iz nepremičnine - ugovor že razsojene stvari
Ker je tožnik pridobil lastninsko pravico na nepremičnini na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, torej na izviren način, dejstvo vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo (ki ima v tem primeru zgolj deklaratorno naravo), na katerega se v ponovljeni tožbi sklicuje tožnik, ne pomeni dejstva, ki bi predstavljalo drugačno dejansko stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0069930
ZPP člen 108, 180. ZASP člen 168.
določen zahtevek – civilna kazen – uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov
Tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo civilne kazni, ki je razviden iz I. točke izreka te odločbe, ni določen. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožečo stranko dne 20. 01. 2011 pozvalo, naj navede višino civilne kazni. Tožba, v katerem tožbeni zahtevek ni določen, ni sposobna za obravnavanje. Kako mora ravnati sodišče takrat, kadar prejme vlogo, nesposobno za obravnavanje, določa prvi odstavek 108. člena ZPP.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069429
ZMZPP člen 48, 49, 49/3, 50, 63. ZIZ člen 272. ZPP člen 181, 181/3, 183, 183/1.
regulacijska začasna odredba - pristojnost slovenskega sodišča - verjetnost obstoja izkazane terjatve – vmesni ugotovitveni zahtevek – nasprotna tožba – prejudicialen učinek – nevarnost za nastanek težko nadomestljive škode – stopnja verjetnosti - menica
Zavarovanje z regulacijskimi začasnimi odredbami predstavlja instrument, ki naj bi preprečil, da bi v času sodnega postopka prišlo do ravnanj, ki bi lahko povzročila, da sodno varstvo ne bi moglo več doseči svojega namena. Sodišču, pred katerim teče pravdni postopek, v okviru katerega tožeča stranka uveljavlja zaščito svojih materialnopravnih upravičenj, zato ni mogoče odreči upravičenja do odločanja o začasnih ukrepih za zavarovanje položaja posamezne stranke v postopku do pravnomočne odločitve o samem tožbenem zahtevku. Razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da bi tožeča stranka takšno začasno varstvo lahko uveljavljala le pred tujim sodiščem, pa tožeči stranki odvzema možnost uveljavljanja učinkovitega začasnega varstva svojega položaja za čas, ko postopek teče pred slovenskim sodiščem. V tem primeru zatorej ni podana zveza med obravnavano zadevo in tujo državo v smislu drugega odstavka 50. člena ZMZPP, ki bi izključevala pristojnost sodišča Republike Slovenije.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika – verjeten obstoj terjatve
Upnik je v svojem predlogu denarno terjatev, za zavarovanje katere naj bi bila izdana začasna odredba, utemeljeval na podlagi 631. člena OZ, to je na neposrednem zahtevku podizvajalcev za poplačilo svojih pripoznanih terjatev do podjemnika od naročnika. Materialnopravni predpostavki za tovrsten zahtevek sta pripoznava terjatve podjemnika do podizvajalca ter odprt dolg naročnika do podjemnika.