poslovodstvo brez naročila - nujna gestija - stroški upravnika
Opravljeni posli – zagotavljanje storitev upravljanja in vzdrževanja – pomenijo nujne posle, ki jih ni mogoče odložiti. Ravnanje tožeče stranke je zato potrebno opredeliti kot poslovodstvo brez naročila po 199. členu OZ. Tožeča stranka ima pravico zahtevati od tistega, čigar posel je opravljala, torej od etažnih lastnikov in s tem tudi od toženih strank, da prevzamejo vse obveznosti, ki jih je sklenila v njihovem imenu, in do povračila potrebnih in koristnih izdatkov.
ZIZ člen 15, 40, 58, 58/1, 239, 270, 272. ZPP člen 165, 165/3.
začasna odredba – ugovor – procesno gradivo
Posledice upnikovega neodgovora na ugovor v izvršilnem postopku in v postopku zavarovanja so različne. Dolžnikove navedbe v ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe, ki nasprotujejo trditveni podlagi iz upnikovega predloga za začasno odredbo, sodišču ne dovoljujejo spregledati procesno gradivo, ki ga je upnik predložil v predlogu za izdajo začasne odredbe. Za resnične se lahko štejejo le tiste ugovorne navedbe, ki ne nasprotujejo trditveni podlagi.
Ustavitev postopka zavarovanja zaradi uvedbe stečajnega postopka nad toženo stranko ima za posledico prenehanje veljavnosti začasne odredbe z dnem uvedbe stečajnega postopka ter razveljavitev opravljenih dejanj za zavarovanje terjatve. To pa ne pomeni, da bi smelo sodišče prve stopnje že izdani sklep o izdaji začasne odredbe razveljaviti (to lahko stori le pritožbeni sodnik na pritožbo stranke), ampak lahko odloči le o ustavitvi postopka zavarovanja in o razveljavitvi opravljenih dejanj.
institucionalno varstvo odraslih – nastanitev v varovanem oddelku
Sodišče prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje v postopku skrbno raziskalo vse okoliščine in ugotovilo kateri socialno varstveni zavod za odrasle je tisti, ki je primeren za tako obliko institucionalnega varstva kot ga potrebuje nasprotni udeleženec. Po proučitvi mnenj večih zavodov, ki si jih je pribavilo v tem postopku in mnenju izvedenca psihiatrične stroke ter ugotovitvi, da se v Domu Lukavci že sedaj nahajajo stanovalci z agresivnim vedenjem v varovanih oddelkih, je pravilno odločilo kateri socialno varstveni zavod je dolžan sprejeti nasprotnega udeleženca.
Sodišče je zahtevek tožnice po vrnitvi celotnega izročenega zneska zmanjšalo za korist, ki jo je tožnica imela z bivanjem v hiši. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da je sama nosila stroške selitve, prevozov, da je montirala opremo hiše in da je tožnica brezplačno bivala v hiši in koristila celotno nepremičnino, vendar pa bi, če bi hotela, da ji tožnica to povrne, morala postaviti specificiran točno določen zahtevek (pobotni ugovor), česar pa ni storila, zato je sodišče z določitvijo o tem, da je bila tožnica okoriščena za 7.000,00 EUR, odločalo preko zahtevka.
ZDR člen 1, 11, 42, 66, 109, 109/1, 126, 126/2, 137. OZ člen 8. ZPIZ člen 133, 143. ZPIZ-1 člen 3, 3/1.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Nadomestilo, ki ga prejema delavec - invalid zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ne predstavlja dela plače niti nadomestila plače, ki bi se vštelo v osnovo za odmero odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - zdravstveno stanje - delovna uspešnost
Toženi stranki je bilo znano, da ima tožnica zdravstvene težave, saj je imela s strani pooblaščene zdravnice delodajalca, ki opravlja sistematske preglede, prepoved dela z dražljivci dihal. Kljub temu tožnici ni zagotovila ustreznega dela, zato za ugotovljeno manjšo delovno uspešnost tožnice ni bilo krivo njeno slabo delo. Njena ocena delovne uspešnosti ni realna in zato ne more biti odločilni kriterij, ki je toženi stranki služil kot podlaga za odločitev, da bo tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
študentsko delo - plačilo za delo - odškodninska odgovornost
Dejstvo, da toženec ni bil zadovoljen s tožničinim delom (ker je moral, ker je stregla pijačo vinjenim gostom, plačati kazen za prekršek), z ničemer ne vpliva na pravico tožnice, da za opravljeno delo prejme dogovorjeno plačilo.
odpravnina - osnova za odmero - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - krajši delovni čas
Ena od pravic iz delovnega razmerja, ki pripada delavcu s polnim delovnim časom in zato tudi delavcu, ki dela krajši delovni čas, je pravica do odpravnine zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Enaka obravnava obeh delavcev tudi zahteva, da se pri delavcu, ki dela krajši delovni čas (kot tožnica) kot osnova za odmero odpravnine upošteva plača, ki jo je prejel v zadnjih treh mesecih dela po dejanski delovni obveznosti (in ne dvojni znesek plače, za kar se zavzema tožnica).
Tožnica je po delni invalidski upokojitvi v letu 2006, ko ni prejela (sorazmernega dela) odpravnine, delala krajši delovni čas. Tako je ob prenehanju delovnega razmerja v letu 2008 (zaradi dokončne upokojitve) upravičena do odpravnine zaradi upokojitve v obsegu, kot če bi delala polni delovni čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - odpovedni rok - odpravnina
Pri toženi stranki je dejansko obstajal poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, saj je bila zaradi finančne situacije prisiljena organizirati delo, tako da se je prilagodila trgu, na katerem je prišlo do upada naročil artiklov, ki jih je tožena stranka izdelovala v okviru svoje dejavnosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi – vezanost na izvršilni naslov – načelo formalne legalitete – pritožbene novote – nova dejstva v pritožbi
Zaradi načela formalne legalitete, ki je uveljavljeno v izvršilnem postopku, izvršilno sodišče vsebine izvršilnega naslova ne more spreminjati, temveč je v celoti vezano na obstoj in višino terjatve, ki izhaja iz njega.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5. ZVZD člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je bila dolžna upoštevati omejitve tožnice, ki so bile ugotovljene v obdobnem zdravstvenem pregledu. Ker je prav zaradi teh omejitev ni mogla uporabiti za delo na drugih delovnih mestih, jo je zakonito izbrala za presežno delavko in ji podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Ob tožnikovem zatrjevanju, da je pri toženi stranki delal na podlagi napotnice študentskega servisa in da mu tožena stranka za opravljeno delo ni plačala, je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo zakonito izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo v višini zmnožka med številom ur in urno postavko skupaj s provizijo ugodilo.
stroški postopka - pravočasnost priglasitve stroškov - odločitev izven glavne obravnave
Glede na to, da je bilo o zahtevkih iz tožbe odločeno izven glavne obravnave, je tožena stranka upravičeno priglasila stroške postopka (stroške za sestavo odgovora na tožbo) takoj, ko je prejela pisni odpravek sodbe.
regres za letni dopust - sodba na podlagi pripoznave
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo priznala, da tožniku ni plačala regresa za letni dopust za leto 2009, tako da je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je tožbenemu zahtevku iz tega naslova ugodilo.
Tožnik, ki mu je delovno razmerje pri tožencu prenehalo (zgolj z odjavo iz obveznih zavarovanj) in se je zaposlil pri drugem delodajalcu (toženčevemu sinu), ni upravičen do odpravnine, saj mu delovno razmerje ni prenehalo na podlagi odpovedi delodajalca (redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti) ali na podlagi njegove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti ni bila pravica do odpravnine v pogodbi o zaposlitvi posebej dogovorjena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je podan, ker je tožena stranka zaradi večje učinkovitosti vodenja investicij reorganizirala obliko projektnega vodenja, tako da je delovno mesto vodje vzdrževalne službe, za katero je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ukinila.
Tožnik je bil pred spornim obdobjem zavarovan kot oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje na drugih podlagah in si sama plačuje prispevke, še prej pa kot brezposelna oseba, ki prejema denarno nadomestilo pri Zavodu RS za zaposlovanje. Iz njegovih zaposlitvenih načrtov je razvidno, da je bila zanj ustrezna zaposlitev hišnik, kmetijski svetovalec, asistent, voznik ali vzdrževalec zgradb. Za navedena dela izbrani zdravnik ni bil mnenja, da jih tožnik ne bi mogel opravljati, s tem so skladna tudi preostala pridobljena mnenja, tako da je odločba, da je bil tožnik zmožen za delo, zakonita.
sklep o poplačilu - izračun terjatve - uporaba avstrijskega prava - ne ultra alterum tantum
Sodišče prve stopnje ni ravnalo v nasprotju z izvršilnim naslovom, ko je ob pravilni uporabi materialnega prava po avstrijskem pravu odločalo o tem, ali obresti nehajo teči, ko dosežejo glavnico.