regres za letni dopust - sodba na podlagi pripoznave
Tožena stranka je v odgovoru na tožbo priznala, da tožniku ni plačala regresa za letni dopust za leto 2009, tako da je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sodbo na podlagi pripoznave, s katero je tožbenemu zahtevku iz tega naslova ugodilo.
Tožnik je bil pred spornim obdobjem zavarovan kot oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki ne izpolnjuje pogojev za zavarovanje na drugih podlagah in si sama plačuje prispevke, še prej pa kot brezposelna oseba, ki prejema denarno nadomestilo pri Zavodu RS za zaposlovanje. Iz njegovih zaposlitvenih načrtov je razvidno, da je bila zanj ustrezna zaposlitev hišnik, kmetijski svetovalec, asistent, voznik ali vzdrževalec zgradb. Za navedena dela izbrani zdravnik ni bil mnenja, da jih tožnik ne bi mogel opravljati, s tem so skladna tudi preostala pridobljena mnenja, tako da je odločba, da je bil tožnik zmožen za delo, zakonita.
kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja – ničnost pogodbe
Tožnica meni, da je prvotoženka izjavo, ki jo je podpisala njena mati kot imetnica stanovanjske pravice „privolitev imetnika stanovanjske pravice za nakup stanovanja“ pridobila v nasprotju z njeno pravo in resnično voljo, zvijačo, zamolčanjem dejstev. Očitek torej velja za izjavo, nikakor pa to ne velja za pogodbo.
Na dejstvo, da za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji – podlaga ni verodostojna listina, bi izvršilno sodišče moralo biti pozorno, a potem, ko predloga za izvršbo ni zavrglo, temveč je izdalo sklep o izvršbi, bi sklep o izvršbi kljub temu postal pravnomočen, če toženka ne bi vložila ugovora. Po vložitvi ugovora pa se je postopek lahko nadaljeval samo še tako, kot je določeno v 62. členu ZIZ oziroma v ZPP. Zatrjevanje, da predlogu za izvršbo ni bila priložena verodostojna listina, pa v pravdnem postopku pomeni smiselno zatrjevanje, da ni zakonskih pogojev za izdajo plačilnega naloga v smislu prvega odstavka 437. člena ZPP.
Ker iz aneksa izhaja, da bo tožnica šele po prejemu celotne kupnine toženki plačala znesek 80.000,00 EUR kot delno plačilo za nakup apartmajske enote v novozgrajenem objektu, toženka pa celo sama priznava, da tožnici zadnjega dela kupnine v znesku 80.000,00 EUR ni plačala, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da terjatev toženke še ni zapadla v plačilo, s tem pa pogoji za pobot po 311. členu OZ niso izpolnjeni.
vmesna sodba – stvarnopravni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje
Stvarnopravnega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja smiselno ni mogoče razčleniti na „temelj“ in „višino“, kar pa je zakonski pogoj za uporabo instituta vmesne sodbe po 315. členu ZPP. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je o tožnikovem zahtevku odločilo z vmesno sodbo, ker je potrebna odmera zemljišča s strani geodeta in parcelacija, kar je povezano z znatnimi stroški, po presoji sodišča druge stopnje ne vzdrži.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – neveljavnost oporoke – odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku
V sklepu se je zapuščinsko sodišče opredeljevalo, kaj kateri stranki verjame, kar brez izvedbe kontradiktornega postopka ni dopustno. Zapuščinsko sodišče namreč ne more razsojati na podlagi ugotovitev o spornih dejstvih.
Pri vprašanju ustrezne specifikacije višine vtoževane terjatve (in s tem sklepčnosti tožbe), je odločilno, kakšna je trditvena podlaga tožeče stranke, dalje, kakšna je ugovorna aktivnost tožene stranke zoper trditveni temelj tožbe in nazadnje, katera dejstva, ki so pomembna za presojo utemeljenosti višine terjatve, so med strankama sporna. (Ne)spornost posameznih odločilnih dejstev je odvisna od konkretizirane procesne aktivnosti strank v luči pravila iz drugega odstavka 214. člena ZPP.
izročitev zaseženega motornega vozila – vračilo kupnine – plačilo odškodnine – pogoji za vrnitev stvari oškodovancu - zakonitost zasega – v okviru pooblastil
Člen 110 ZKP predvideva vrnitev stvari oškodovancu zgolj ob kumulativni izpolnitvi pogojev, da takšne stvari niso več potrebne kot dokaz v kazenskem postopku, ter ob pogoju, da gre za stvari, ki nedvomno pripadajo oškodovancu.
agrarna skupnost – članstvo v agrarni skupnosti – trditveno in dokazno breme
Predlagatelj bi moral članstvo v agrarni skupnosti do 30.6.2001 dokazati z izpiskom iz registra agrarnih skupnosti, v katerega se po zakonskih določbah vpisujejo podatki o članstvu agrarne skupnosti in spremembah članstva.
ZFPPIPP člen 60, 60/4, 68, 68/2, 69, 69/2, 69/2-2, 69/2-3, 200, 200/2, 211, 211/1, 214. ZPP člen 226, 226/2.
sklep o preizkusu terjatev v postopku prisilne poravnave – vsebina prijave terjatve – listine v tujem jeziku – verjetnost prerekane terjatve – terjatve, ki se ugotavljajo v postopku prisilne poravnave – pravica do glasovanja
Ker listin v tujem jeziku ni bilo možnosti presojati, saj jih do odločitve sodišča prve stopnje upnik ni priložil, se je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da prerekane terjatve ne spozna za verjetno.
Posledice, ki jo želi pritožnik doseči s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev, to pa je ugotovitev terjatve, z vsemi učinki priznane terjatve, glede na pravila postopka prisilne poravnave, ne more uveljaviti. Upnik, čigar terjatev je prerekana, v postopku prisilne poravnave, če je ta sprejeta in potrjena s pravnomočnim sklepom, za svojo terjatev ne pridobi izvršilnega naslova, pridobi pa v primeru, če jo sodišče spozna za verjetno, pravico do glasovanja o prisilni poravnavi. Ker ima upnik pravico sporno terjatev uveljaviti v pravdi, mu zaradi postopka prisilne poravnave ni odvzeta pravica do sodnega varstva, zato se neutemeljeno sklicuje na kršitev določbe 22. člena Ustave.
Tisti upniki, na katerih terjatve prisilna poravnava ne učinkuje, nimajo pravice o prisilni poravnavi glasovati, zato takih terjatev tudi ne prijavijo v postopku prisilne poravnave. Posledično pa se take terjatve tudi ne ugotavljajo v postopku prisilne poravnave.
OZ člen 108, 111, 193, 635, 635/2, 639. ZPP člen 247, 254.
podjemna pogodba – izdelava notranje opreme – odstop od bodočih izpolnitev – jamčevalni zahtevki glede opravljenih del – opravičen razlog za neizpolnitev obveznosti – škoda zaradi odstopa od pogodbe – pobotni ugovor
Glede na jasno izražen interes oziroma namero tožeče stranke, da obdrži že izdelane elemente ter glede na naravo zahtevkov, ki jih je uveljavljala zoper toženo stranko pred pravdo in so glede na neizpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje na strani 6 izpodbijane sodbe identični tistim, ki jih je postavila v predmetnem postopku (jamčevalnih in kondikcijskih), je namreč očitno, da je tožeča stranka skladno s 108. členom OZ odstopila zgolj od bodočih izpolnitev, ne pa tudi od že opravljenih. Glede slednjih je namreč očitno želela obdržati pogodbo v veljavi, saj je glede že opravljenih del v tem postopku uveljavljala jamčevalne zahtevke v smislu 639. člena OZ. Ker je odstopila od bodočih neizpolnitev, pa je zahtevala povrnitev eventualne škode, ki jo je utrpela zaradi potrebe po naročilu in plačilu pri drugem izvajalcu tudi tistih del, ki so bila med pravdnima strankama sicer dogovorjena brezplačno, ter zahtevala povrnitev kupnine v višini vrednosti neopravljenih del v smislu kondikcijskega zahtevka zaradi razdora pogodbe
pogodba o delu – neizpolnitev pogodbe – posledice neizpolnitve pogodbe – prevzem izpolnitve – plačilo za opravljeno delo
Sam obstoj neizpolnitve neposredno nima nobenega vpliva na obstoj pogodbe. Obveznosti ostanejo v veljavi, zato lahko pogodbena stranka, ki ni izpolnila, izpolni kasneje, pogodbi zvesta stranka pa kasnejše izpolnitve ne sme zavrniti, saj sicer pride v upniško zamudo.
Da bi podjemnik pridobil pravico do plačila za opravljeno delo, ni pomembno pravno dejstvo končanja posla, temveč nadaljnje pravno dejstvo izročitve in prevzema opravljenega posla.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM0021170
URS člen 25. OZ člen 1060. ZPP člen 7, 7/1, 8, 165, 165/3, 212, 214, 214/2, 215, 338, 338/1, 350, 350/2, 355. ZOR člen 17, 17/1, 600, 623, 749, 759, 759/1, 761, 762, 762/2.
mešana pogodba - mandatna pogodba - pogodba o delu - prosto urejanje pogodbenih razmerij
V konkretnem primeru ne gre za mandatno pogodbo, ampak pogodbo o delu. Po presoji pritožbenega sodišča je mogoče glede na vsebino sklenjene pogodbe šteti, da vsebuje tako elemente mandatne pogodbe (izdelava celotne dokumentacije), kakor tudi pogodbe o delu (prostorska ureditev do pridobitve uporabnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti). Pri pogodbi o delu, s katero se prevzemnik posla zaveže, da bo opravil določen posel, pa je pomemben končni rezultat oziroma uresničen interes naročnika (600. člen ZOR). Plačilo se določi s pogodbo, če ni določeno z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim aktom, sicer pa ga določi sodišče (623. člen ZOR).
ZVKSES člen 13, 13/2, 91, 92. ZVPot člen 1, 41, 41/1.
varstvo kupcev stanovanj in enodružinskih hiš – obresti na predplačila
Določba 91. člena ZVKSES le omogoča prodajalcu, ki ima položaj javnega nepremičninskega sklada, da se lahko s kupcem dogovori, da mora ta plačati kupnino še preden so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 92. člena zakona tudi, če ne zagotovi zavarovanja iz drugega odstavka 13. člena zakona. V ničemer pa navedena določba ne izključuje uporabe določbe prvega odstavka 41. člena ZVPot. Zmanjševanje pravic potrošnikov oziroma kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb ni namen zakona, temveč ravno nasprotno.
zamudna sodba – sodba na podlagi odpovedi – vročitev pisanj – vročanje samostojnim podjetnikom
Samostojnim podjetnikom, kar toženec je, se morajo vročati pisanja skladno z določbo 133. člena ZPP, ki pravi, da se podjetnikom posameznikom vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, torej velja pošiljka za vročeno tudi, če je ne bi podpisal osebno toženec.
oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – pravna oseba
Na podlagi 3. odst. 12. čl. ZST-1 je dolžan tisti, ki predlaga oprostitev plačila taks izpolniti izjavo o premoženjskem stanju in sicer, če gre za pravno osebo, vsebuje izjava o premoženjskem stanju zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Te podatke mora torej v izjavi o premoženjskem stanju podati stranka sama, ni pa jih dolžno sodišče pribavljati po uradni dolžnosti.
V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da mora tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, to dokazati, ne pa tisti, ki trdi, da pravice oziroma pravnega razmerja ni.