Določilo drugega odstavka 213. člena ZFPPIPP pomeni zgolj to, da upnik lahko terjatev, ki jo ima do dolžnika, nad katerim je potrjena prisilna poravnava, v neomejenem obsegu uveljavlja zoper poroka takšnega dolžnika, solidarnega sodolžnika in regresnega zavezanca. Zgolj v tem razmerju ne pride do učinka prisilne poravnave, saj bo upnik lahko na ta način prišel do popolnega poplačila kljub potrjeni prisilni poravnavi zoper dolžnika.
vmesna sodba – stvarnopravni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje
Stvarnopravnega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja smiselno ni mogoče razčleniti na „temelj“ in „višino“, kar pa je zakonski pogoj za uporabo instituta vmesne sodbe po 315. členu ZPP. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je o tožnikovem zahtevku odločilo z vmesno sodbo, ker je potrebna odmera zemljišča s strani geodeta in parcelacija, kar je povezano z znatnimi stroški, po presoji sodišča druge stopnje ne vzdrži.
oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – pravna oseba
Na podlagi 3. odst. 12. čl. ZST-1 je dolžan tisti, ki predlaga oprostitev plačila taks izpolniti izjavo o premoženjskem stanju in sicer, če gre za pravno osebo, vsebuje izjava o premoženjskem stanju zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Te podatke mora torej v izjavi o premoženjskem stanju podati stranka sama, ni pa jih dolžno sodišče pribavljati po uradni dolžnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069419
ZPP člen 286, 286b. OZ člen 427, 427/5, 434. ZFPPIPP člen 231, 231/1, 231/1-3.
pogodba o prevzemu dolga - regresna pravica - aktivna procesna legitimacija - verjetnost obstoja terjatve - pogodba o prevzemu izpolnitve
Da bi pritožnik izkazal dolžnikov prevzem njegovega dolga do upnika P., d.o.o., po tej pogodbi, bi moral izkazati, da je upnik P., d.o.o., v tak prevzem dolga privolil, sicer ima skladno s petim odstavkom 427. člena OZ taka pogodba učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve. Privolitve upnika P., d.o.o., pa pritožnik ni dokazal. Čim pa je tako, zgolj sklenjena pogodba še ne ustvarja regresne pravice pritožnika do družbe Z., d.o.o. (kot pravnega naslednika družbe O., d.o.o.) kot prevzemnika izpolnitve.
Da bi upnik upravičil svojo aktivno procesno legitimacijo predlagati začetek stečajnega postopka zoper dolžnika, mora po 3. točki 231. člena ZFPPIPP verjetno izkazati ne le svojo terjatev do dolžnika, pač pa tudi okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.
predlog za vpis predznambe lastninske pravice – predlog za zaznambo vrstnega reda lastninske pravice
Predlagateljica je na prvi strani sicer res označila kot predmet predloga predznambo lastninske pravice, na drugi strani obrazca, kjer je zapisana zahteva predlagateljice, torej, kakšen vpis naj sodišče opravi, pa je predlagala, da sodišče dovoli zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Povedano pomeni, da je bil dejanski predlog pritožnice slednji, torej da sodišče opravi zaznambo vrstnega reda, ne pa predznambe lastninske pravice.
ZVKSES člen 13, 13/2, 91, 92. ZVPot člen 1, 41, 41/1.
varstvo kupcev stanovanj in enodružinskih hiš – obresti na predplačila
Določba 91. člena ZVKSES le omogoča prodajalcu, ki ima položaj javnega nepremičninskega sklada, da se lahko s kupcem dogovori, da mora ta plačati kupnino še preden so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 92. člena zakona tudi, če ne zagotovi zavarovanja iz drugega odstavka 13. člena zakona. V ničemer pa navedena določba ne izključuje uporabe določbe prvega odstavka 41. člena ZVPot. Zmanjševanje pravic potrošnikov oziroma kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb ni namen zakona, temveč ravno nasprotno.
pogodba o delu – neizpolnitev pogodbe – posledice neizpolnitve pogodbe – prevzem izpolnitve – plačilo za opravljeno delo
Sam obstoj neizpolnitve neposredno nima nobenega vpliva na obstoj pogodbe. Obveznosti ostanejo v veljavi, zato lahko pogodbena stranka, ki ni izpolnila, izpolni kasneje, pogodbi zvesta stranka pa kasnejše izpolnitve ne sme zavrniti, saj sicer pride v upniško zamudo.
Da bi podjemnik pridobil pravico do plačila za opravljeno delo, ni pomembno pravno dejstvo končanja posla, temveč nadaljnje pravno dejstvo izročitve in prevzema opravljenega posla.
V sporu, katerega predmet je razveza pravnega posla, ki se tiče skupnega premoženja dedičev in je vsebovan v dednem dogovoru, morajo sodelovati vsi dediči.
Glede na poseben postopek prodaje po ZKZ, ko lahko ponudbo sprejme več oseb, med katerimi se nato oblikuje prednostni vrstni red oziroma lahko ponudbo sprejme celo več oseb z istim prednostnim redom, zaradi česar ima prodajalec pravico in dolžnost izbire, s katero izmed njih bo sklenil pogodbo, ni mogoče šteti, da je pogodba sklenjena že s samim sprejemom ponudbe oziroma s prejemom izjave o sprejemu ponudbe.
Ker zemljiškoknjižno sodišče pravnomočni sodbi, ki nadomesti (tudi) zemljiškoknjižno listino, ne more odreči lastnosti zemljiškoknjižne listine, morajo biti že v pravdnem postopku ugotovljene vse okoliščine, ki so pogoj za izvedbo vpisa v zemljiški knjigi. Tožnica bi lahko zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila le, če bi že obstajala odobritev pravnega posla s strani upravne enote.
zamudna sodba – sodba na podlagi odpovedi – vročitev pisanj – vročanje samostojnim podjetnikom
Samostojnim podjetnikom, kar toženec je, se morajo vročati pisanja skladno z določbo 133. člena ZPP, ki pravi, da se podjetnikom posameznikom vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, torej velja pošiljka za vročeno tudi, če je ne bi podpisal osebno toženec.
V konkretnem primeru se je sodišče prve stopnje odločilo za izdajo izpodbijane delne sodbe, ker je rentni zahtevek za čas od 29. 12. 2010 sporen zato, ker je tožena stranka z nasprotno tožbo uveljavljala zahtevek za razvezo pogodbe o poravnavi, ki predstavlja pravni naslov za nadaljnje izplačevanje rente. Gre torej za predhodno vprašanje za odločanje o še odprtem delu tožbenega zahtevka v tej pravdi. Odločba sodišča v tej pravdi je namreč odvisna od predhodne rešitve vprašanja ali obstaja veljavno pravno razmerje – omenjena pogodba o poravnavi. Dokler torej ne bo o navedeni nasprotni tožbi, ki je sodišče prve stopnje ni dopustilo in jo je odstopilo v nadaljnje reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani, pravnomočno odločeno, preostali del tožbenega zahtevka iz te pravde ne bo zrel za odločanje.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – neveljavnost oporoke – odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku
V sklepu se je zapuščinsko sodišče opredeljevalo, kaj kateri stranki verjame, kar brez izvedbe kontradiktornega postopka ni dopustno. Zapuščinsko sodišče namreč ne more razsojati na podlagi ugotovitev o spornih dejstvih.
Toženkini prihodki niso takšni, da bi brez škode za njeno preživljanje in preživljanje njenega otroka omogočali plačilo sodne takse za pritožbo v enkratnem znesku. Nedvomno pa ugotovljeni dohodki omogočajo brez škode za toženkino lastno preživljanje in preživljanje njenih družinskih članov plačilo sodne takse v 12-ih mesečnih obrokih.
Upravičen interes, ki ga omenja 70. člen SPZ, je pravni standard, ki ga napolnjuje sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej. Omogoča upoštevanje najrazličnejših okoliščin tako glede udeležencev, ki sodelujejo pri delitvi, kakor glede predmeta delitve. Gre lahko npr. za upoštevanje poklicne dejavnosti, usposobljenosti za uporabo določene stvari, lastništvo sosednjih nepremičnin, stanovanjske razmere, osebne potrebe in interese, zanimanja in podobno.
Na dejstvo, da za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji – podlaga ni verodostojna listina, bi izvršilno sodišče moralo biti pozorno, a potem, ko predloga za izvršbo ni zavrglo, temveč je izdalo sklep o izvršbi, bi sklep o izvršbi kljub temu postal pravnomočen, če toženka ne bi vložila ugovora. Po vložitvi ugovora pa se je postopek lahko nadaljeval samo še tako, kot je določeno v 62. členu ZIZ oziroma v ZPP. Zatrjevanje, da predlogu za izvršbo ni bila priložena verodostojna listina, pa v pravdnem postopku pomeni smiselno zatrjevanje, da ni zakonskih pogojev za izdajo plačilnega naloga v smislu prvega odstavka 437. člena ZPP.
Ker iz aneksa izhaja, da bo tožnica šele po prejemu celotne kupnine toženki plačala znesek 80.000,00 EUR kot delno plačilo za nakup apartmajske enote v novozgrajenem objektu, toženka pa celo sama priznava, da tožnici zadnjega dela kupnine v znesku 80.000,00 EUR ni plačala, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da terjatev toženke še ni zapadla v plačilo, s tem pa pogoji za pobot po 311. členu OZ niso izpolnjeni.
agrarna skupnost – članstvo v agrarni skupnosti – trditveno in dokazno breme
Predlagatelj bi moral članstvo v agrarni skupnosti do 30.6.2001 dokazati z izpiskom iz registra agrarnih skupnosti, v katerega se po zakonskih določbah vpisujejo podatki o članstvu agrarne skupnosti in spremembah članstva.
kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja – ničnost pogodbe
Tožnica meni, da je prvotoženka izjavo, ki jo je podpisala njena mati kot imetnica stanovanjske pravice „privolitev imetnika stanovanjske pravice za nakup stanovanja“ pridobila v nasprotju z njeno pravo in resnično voljo, zvijačo, zamolčanjem dejstev. Očitek torej velja za izjavo, nikakor pa to ne velja za pogodbo.
ZFPPIPP člen 60, 60/4, 68, 68/2, 69, 69/2, 69/2-2, 69/2-3, 200, 200/2, 211, 211/1, 214. ZPP člen 226, 226/2.
sklep o preizkusu terjatev v postopku prisilne poravnave – vsebina prijave terjatve – listine v tujem jeziku – verjetnost prerekane terjatve – terjatve, ki se ugotavljajo v postopku prisilne poravnave – pravica do glasovanja
Ker listin v tujem jeziku ni bilo možnosti presojati, saj jih do odločitve sodišča prve stopnje upnik ni priložil, se je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da prerekane terjatve ne spozna za verjetno.
Posledice, ki jo želi pritožnik doseči s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev, to pa je ugotovitev terjatve, z vsemi učinki priznane terjatve, glede na pravila postopka prisilne poravnave, ne more uveljaviti. Upnik, čigar terjatev je prerekana, v postopku prisilne poravnave, če je ta sprejeta in potrjena s pravnomočnim sklepom, za svojo terjatev ne pridobi izvršilnega naslova, pridobi pa v primeru, če jo sodišče spozna za verjetno, pravico do glasovanja o prisilni poravnavi. Ker ima upnik pravico sporno terjatev uveljaviti v pravdi, mu zaradi postopka prisilne poravnave ni odvzeta pravica do sodnega varstva, zato se neutemeljeno sklicuje na kršitev določbe 22. člena Ustave.
Tisti upniki, na katerih terjatve prisilna poravnava ne učinkuje, nimajo pravice o prisilni poravnavi glasovati, zato takih terjatev tudi ne prijavijo v postopku prisilne poravnave. Posledično pa se take terjatve tudi ne ugotavljajo v postopku prisilne poravnave.