študentsko delo - plačilo za delo - odškodninska odgovornost
Dejstvo, da toženec ni bil zadovoljen s tožničinim delom (ker je moral, ker je stregla pijačo vinjenim gostom, plačati kazen za prekršek), z ničemer ne vpliva na pravico tožnice, da za opravljeno delo prejme dogovorjeno plačilo.
Sodišče prve stopnje je v tem izvršilnem postopku pravilno odločilo o stroških postopka in jih naložilo v povrnitev dolžniku, stvar nadaljnjega postopka pa je, ali bo lahko upnik takšne stroške, v skladu z določbami ZFPPIPP, izterjal oz. ali jih je prijavil v stečajnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069419
ZPP člen 286, 286b. OZ člen 427, 427/5, 434. ZFPPIPP člen 231, 231/1, 231/1-3.
pogodba o prevzemu dolga - regresna pravica - aktivna procesna legitimacija - verjetnost obstoja terjatve - pogodba o prevzemu izpolnitve
Da bi pritožnik izkazal dolžnikov prevzem njegovega dolga do upnika P., d.o.o., po tej pogodbi, bi moral izkazati, da je upnik P., d.o.o., v tak prevzem dolga privolil, sicer ima skladno s petim odstavkom 427. člena OZ taka pogodba učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve. Privolitve upnika P., d.o.o., pa pritožnik ni dokazal. Čim pa je tako, zgolj sklenjena pogodba še ne ustvarja regresne pravice pritožnika do družbe Z., d.o.o. (kot pravnega naslednika družbe O., d.o.o.) kot prevzemnika izpolnitve.
Da bi upnik upravičil svojo aktivno procesno legitimacijo predlagati začetek stečajnega postopka zoper dolžnika, mora po 3. točki 231. člena ZFPPIPP verjetno izkazati ne le svojo terjatev do dolžnika, pač pa tudi okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.
Toženkini prihodki niso takšni, da bi brez škode za njeno preživljanje in preživljanje njenega otroka omogočali plačilo sodne takse za pritožbo v enkratnem znesku. Nedvomno pa ugotovljeni dohodki omogočajo brez škode za toženkino lastno preživljanje in preživljanje njenih družinskih članov plačilo sodne takse v 12-ih mesečnih obrokih.
V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da mora tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, to dokazati, ne pa tisti, ki trdi, da pravice oziroma pravnega razmerja ni.
ZVKSES člen 13, 13/2, 91, 92. ZVPot člen 1, 41, 41/1.
varstvo kupcev stanovanj in enodružinskih hiš – obresti na predplačila
Določba 91. člena ZVKSES le omogoča prodajalcu, ki ima položaj javnega nepremičninskega sklada, da se lahko s kupcem dogovori, da mora ta plačati kupnino še preden so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 92. člena zakona tudi, če ne zagotovi zavarovanja iz drugega odstavka 13. člena zakona. V ničemer pa navedena določba ne izključuje uporabe določbe prvega odstavka 41. člena ZVPot. Zmanjševanje pravic potrošnikov oziroma kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb ni namen zakona, temveč ravno nasprotno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSM0021170
URS člen 25. OZ člen 1060. ZPP člen 7, 7/1, 8, 165, 165/3, 212, 214, 214/2, 215, 338, 338/1, 350, 350/2, 355. ZOR člen 17, 17/1, 600, 623, 749, 759, 759/1, 761, 762, 762/2.
mešana pogodba - mandatna pogodba - pogodba o delu - prosto urejanje pogodbenih razmerij
V konkretnem primeru ne gre za mandatno pogodbo, ampak pogodbo o delu. Po presoji pritožbenega sodišča je mogoče glede na vsebino sklenjene pogodbe šteti, da vsebuje tako elemente mandatne pogodbe (izdelava celotne dokumentacije), kakor tudi pogodbe o delu (prostorska ureditev do pridobitve uporabnega dovoljenja za opravljanje dejavnosti). Pri pogodbi o delu, s katero se prevzemnik posla zaveže, da bo opravil določen posel, pa je pomemben končni rezultat oziroma uresničen interes naročnika (600. člen ZOR). Plačilo se določi s pogodbo, če ni določeno z obvezno tarifo ali s kakšnim drugim obveznim aktom, sicer pa ga določi sodišče (623. člen ZOR).
kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja – ničnost pogodbe
Tožnica meni, da je prvotoženka izjavo, ki jo je podpisala njena mati kot imetnica stanovanjske pravice „privolitev imetnika stanovanjske pravice za nakup stanovanja“ pridobila v nasprotju z njeno pravo in resnično voljo, zvijačo, zamolčanjem dejstev. Očitek torej velja za izjavo, nikakor pa to ne velja za pogodbo.
Upravičen interes, ki ga omenja 70. člen SPZ, je pravni standard, ki ga napolnjuje sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej. Omogoča upoštevanje najrazličnejših okoliščin tako glede udeležencev, ki sodelujejo pri delitvi, kakor glede predmeta delitve. Gre lahko npr. za upoštevanje poklicne dejavnosti, usposobljenosti za uporabo določene stvari, lastništvo sosednjih nepremičnin, stanovanjske razmere, osebne potrebe in interese, zanimanja in podobno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079544
ZPP člen 214, 214/1, 286, 286/1, 286/4, 286/5, 286/6. OZ člen 287, 287/2, 288, 319, 319/1.
trditveno in dokazno breme – pravočasno navajanje dejstev – prekluzija – odgovor na pripravljalno vlogo – plačilo pogodbene cene – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov – enostranska listina – odpoved zamudnim obrestim – odpust dolga
Če je tožeča stranka že s sprejemom ugovora vedela, kako tožena stranka vračunava plačila, ni mogoče šteti njenih navedb o pokrivanju obveznosti iz gradbene faze I in II kot odgovor na vlogo tožene stranke, ki je bila tožeči stranki vročena na prvem naroku za glavno obravnavo.
Nepodpisan zapisnik predstavlja enostransko listino, iz katere ni razvidno, da bi se tožeča stranka odpovedala obračunu zakonskih zamudnih obresti od zapadlih obveznosti. Odpoved zamudnim obrestim pa mora biti izrecna.
OZ člen 108, 111, 193, 635, 635/2, 639. ZPP člen 247, 254.
podjemna pogodba – izdelava notranje opreme – odstop od bodočih izpolnitev – jamčevalni zahtevki glede opravljenih del – opravičen razlog za neizpolnitev obveznosti – škoda zaradi odstopa od pogodbe – pobotni ugovor
Glede na jasno izražen interes oziroma namero tožeče stranke, da obdrži že izdelane elemente ter glede na naravo zahtevkov, ki jih je uveljavljala zoper toženo stranko pred pravdo in so glede na neizpodbijane ugotovitve sodišča prve stopnje na strani 6 izpodbijane sodbe identični tistim, ki jih je postavila v predmetnem postopku (jamčevalnih in kondikcijskih), je namreč očitno, da je tožeča stranka skladno s 108. členom OZ odstopila zgolj od bodočih izpolnitev, ne pa tudi od že opravljenih. Glede slednjih je namreč očitno želela obdržati pogodbo v veljavi, saj je glede že opravljenih del v tem postopku uveljavljala jamčevalne zahtevke v smislu 639. člena OZ. Ker je odstopila od bodočih neizpolnitev, pa je zahtevala povrnitev eventualne škode, ki jo je utrpela zaradi potrebe po naročilu in plačilu pri drugem izvajalcu tudi tistih del, ki so bila med pravdnima strankama sicer dogovorjena brezplačno, ter zahtevala povrnitev kupnine v višini vrednosti neopravljenih del v smislu kondikcijskega zahtevka zaradi razdora pogodbe
Na dejstvo, da za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji – podlaga ni verodostojna listina, bi izvršilno sodišče moralo biti pozorno, a potem, ko predloga za izvršbo ni zavrglo, temveč je izdalo sklep o izvršbi, bi sklep o izvršbi kljub temu postal pravnomočen, če toženka ne bi vložila ugovora. Po vložitvi ugovora pa se je postopek lahko nadaljeval samo še tako, kot je določeno v 62. členu ZIZ oziroma v ZPP. Zatrjevanje, da predlogu za izvršbo ni bila priložena verodostojna listina, pa v pravdnem postopku pomeni smiselno zatrjevanje, da ni zakonskih pogojev za izdajo plačilnega naloga v smislu prvega odstavka 437. člena ZPP.
Ker iz aneksa izhaja, da bo tožnica šele po prejemu celotne kupnine toženki plačala znesek 80.000,00 EUR kot delno plačilo za nakup apartmajske enote v novozgrajenem objektu, toženka pa celo sama priznava, da tožnici zadnjega dela kupnine v znesku 80.000,00 EUR ni plačala, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da terjatev toženke še ni zapadla v plačilo, s tem pa pogoji za pobot po 311. členu OZ niso izpolnjeni.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – neveljavnost oporoke – odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku
V sklepu se je zapuščinsko sodišče opredeljevalo, kaj kateri stranki verjame, kar brez izvedbe kontradiktornega postopka ni dopustno. Zapuščinsko sodišče namreč ne more razsojati na podlagi ugotovitev o spornih dejstvih.
agrarna skupnost – članstvo v agrarni skupnosti – trditveno in dokazno breme
Predlagatelj bi moral članstvo v agrarni skupnosti do 30.6.2001 dokazati z izpiskom iz registra agrarnih skupnosti, v katerega se po zakonskih določbah vpisujejo podatki o članstvu agrarne skupnosti in spremembah članstva.
Pri vprašanju ustrezne specifikacije višine vtoževane terjatve (in s tem sklepčnosti tožbe), je odločilno, kakšna je trditvena podlaga tožeče stranke, dalje, kakšna je ugovorna aktivnost tožene stranke zoper trditveni temelj tožbe in nazadnje, katera dejstva, ki so pomembna za presojo utemeljenosti višine terjatve, so med strankama sporna. (Ne)spornost posameznih odločilnih dejstev je odvisna od konkretizirane procesne aktivnosti strank v luči pravila iz drugega odstavka 214. člena ZPP.
izročitev zaseženega motornega vozila – vračilo kupnine – plačilo odškodnine – pogoji za vrnitev stvari oškodovancu - zakonitost zasega – v okviru pooblastil
Člen 110 ZKP predvideva vrnitev stvari oškodovancu zgolj ob kumulativni izpolnitvi pogojev, da takšne stvari niso več potrebne kot dokaz v kazenskem postopku, ter ob pogoju, da gre za stvari, ki nedvomno pripadajo oškodovancu.
vknjižba lastninske pravice – pogoji za vpis – načelo formalnosti postopka
Načelo formalnosti postopka pomeni, da sodišče v zemljiškoknjižnih postopkih odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis (v konkretnem primeru ugotovitvene sodbe) in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Ne more pa presojati materialnopravne pravilnosti sodbe, ki je podlaga za vpis.
pogodba o delu – neizpolnitev pogodbe – posledice neizpolnitve pogodbe – prevzem izpolnitve – plačilo za opravljeno delo
Sam obstoj neizpolnitve neposredno nima nobenega vpliva na obstoj pogodbe. Obveznosti ostanejo v veljavi, zato lahko pogodbena stranka, ki ni izpolnila, izpolni kasneje, pogodbi zvesta stranka pa kasnejše izpolnitve ne sme zavrniti, saj sicer pride v upniško zamudo.
Da bi podjemnik pridobil pravico do plačila za opravljeno delo, ni pomembno pravno dejstvo končanja posla, temveč nadaljnje pravno dejstvo izročitve in prevzema opravljenega posla.