zamudna sodba – sodba na podlagi odpovedi – vročitev pisanj – vročanje samostojnim podjetnikom
Samostojnim podjetnikom, kar toženec je, se morajo vročati pisanja skladno z določbo 133. člena ZPP, ki pravi, da se podjetnikom posameznikom vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, torej velja pošiljka za vročeno tudi, če je ne bi podpisal osebno toženec.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069419
ZPP člen 286, 286b. OZ člen 427, 427/5, 434. ZFPPIPP člen 231, 231/1, 231/1-3.
pogodba o prevzemu dolga - regresna pravica - aktivna procesna legitimacija - verjetnost obstoja terjatve - pogodba o prevzemu izpolnitve
Da bi pritožnik izkazal dolžnikov prevzem njegovega dolga do upnika P., d.o.o., po tej pogodbi, bi moral izkazati, da je upnik P., d.o.o., v tak prevzem dolga privolil, sicer ima skladno s petim odstavkom 427. člena OZ taka pogodba učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve. Privolitve upnika P., d.o.o., pa pritožnik ni dokazal. Čim pa je tako, zgolj sklenjena pogodba še ne ustvarja regresne pravice pritožnika do družbe Z., d.o.o. (kot pravnega naslednika družbe O., d.o.o.) kot prevzemnika izpolnitve.
Da bi upnik upravičil svojo aktivno procesno legitimacijo predlagati začetek stečajnega postopka zoper dolžnika, mora po 3. točki 231. člena ZFPPIPP verjetno izkazati ne le svojo terjatev do dolžnika, pač pa tudi okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.
predlog za vpis predznambe lastninske pravice – predlog za zaznambo vrstnega reda lastninske pravice
Predlagateljica je na prvi strani sicer res označila kot predmet predloga predznambo lastninske pravice, na drugi strani obrazca, kjer je zapisana zahteva predlagateljice, torej, kakšen vpis naj sodišče opravi, pa je predlagala, da sodišče dovoli zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Povedano pomeni, da je bil dejanski predlog pritožnice slednji, torej da sodišče opravi zaznambo vrstnega reda, ne pa predznambe lastninske pravice.
V sporu, katerega predmet je razveza pravnega posla, ki se tiče skupnega premoženja dedičev in je vsebovan v dednem dogovoru, morajo sodelovati vsi dediči.
ZFPPIPP člen 60, 60/4, 68, 68/2, 69, 69/2, 69/2-2, 69/2-3, 200, 200/2, 211, 211/1, 214. ZPP člen 226, 226/2.
sklep o preizkusu terjatev v postopku prisilne poravnave – vsebina prijave terjatve – listine v tujem jeziku – verjetnost prerekane terjatve – terjatve, ki se ugotavljajo v postopku prisilne poravnave – pravica do glasovanja
Ker listin v tujem jeziku ni bilo možnosti presojati, saj jih do odločitve sodišča prve stopnje upnik ni priložil, se je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da prerekane terjatve ne spozna za verjetno.
Posledice, ki jo želi pritožnik doseči s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev, to pa je ugotovitev terjatve, z vsemi učinki priznane terjatve, glede na pravila postopka prisilne poravnave, ne more uveljaviti. Upnik, čigar terjatev je prerekana, v postopku prisilne poravnave, če je ta sprejeta in potrjena s pravnomočnim sklepom, za svojo terjatev ne pridobi izvršilnega naslova, pridobi pa v primeru, če jo sodišče spozna za verjetno, pravico do glasovanja o prisilni poravnavi. Ker ima upnik pravico sporno terjatev uveljaviti v pravdi, mu zaradi postopka prisilne poravnave ni odvzeta pravica do sodnega varstva, zato se neutemeljeno sklicuje na kršitev določbe 22. člena Ustave.
Tisti upniki, na katerih terjatve prisilna poravnava ne učinkuje, nimajo pravice o prisilni poravnavi glasovati, zato takih terjatev tudi ne prijavijo v postopku prisilne poravnave. Posledično pa se take terjatve tudi ne ugotavljajo v postopku prisilne poravnave.
Upravičen interes, ki ga omenja 70. člen SPZ, je pravni standard, ki ga napolnjuje sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej. Omogoča upoštevanje najrazličnejših okoliščin tako glede udeležencev, ki sodelujejo pri delitvi, kakor glede predmeta delitve. Gre lahko npr. za upoštevanje poklicne dejavnosti, usposobljenosti za uporabo določene stvari, lastništvo sosednjih nepremičnin, stanovanjske razmere, osebne potrebe in interese, zanimanja in podobno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079544
ZPP člen 214, 214/1, 286, 286/1, 286/4, 286/5, 286/6. OZ člen 287, 287/2, 288, 319, 319/1.
trditveno in dokazno breme – pravočasno navajanje dejstev – prekluzija – odgovor na pripravljalno vlogo – plačilo pogodbene cene – vrstni red vračunavanja – vračunavanje obresti in stroškov – enostranska listina – odpoved zamudnim obrestim – odpust dolga
Če je tožeča stranka že s sprejemom ugovora vedela, kako tožena stranka vračunava plačila, ni mogoče šteti njenih navedb o pokrivanju obveznosti iz gradbene faze I in II kot odgovor na vlogo tožene stranke, ki je bila tožeči stranki vročena na prvem naroku za glavno obravnavo.
Nepodpisan zapisnik predstavlja enostransko listino, iz katere ni razvidno, da bi se tožeča stranka odpovedala obračunu zakonskih zamudnih obresti od zapadlih obveznosti. Odpoved zamudnim obrestim pa mora biti izrecna.
agrarna skupnost – članstvo v agrarni skupnosti – trditveno in dokazno breme
Predlagatelj bi moral članstvo v agrarni skupnosti do 30.6.2001 dokazati z izpiskom iz registra agrarnih skupnosti, v katerega se po zakonskih določbah vpisujejo podatki o članstvu agrarne skupnosti in spremembah članstva.
Toženkini prihodki niso takšni, da bi brez škode za njeno preživljanje in preživljanje njenega otroka omogočali plačilo sodne takse za pritožbo v enkratnem znesku. Nedvomno pa ugotovljeni dohodki omogočajo brez škode za toženkino lastno preživljanje in preživljanje njenih družinskih članov plačilo sodne takse v 12-ih mesečnih obrokih.
spor majhne vrednosti – stroški postopka – uspeh v postopku
Primarno pravilo v primeru deljenega uspeha je, da vsaka stranka krije svoje stroške. V primeru, ko bi bila takšna stroškovna odločitev nepravična glede na okoliščine konkretnega primera, pa sodišče lahko odloči, da ena stranka drugi stranki povrne ustrezen del stroškov.
osebno vročanje – fikcija vročitve – hišni predalčnik – vročilnica kot javna listina
Ker je vročilnica javna listina in velja za resnično, kar je na njej zapisano in ker tožeča stranka domneve resničnosti njene vsebine ni uspela izpodbiti (niti ni zatrjevala njene neresničnosti), so v celoti neutemeljene pritožbene navedbe, da tožeča stranka plačilnega naloga ni prejela, zaradi česar dolžne sodne takse tudi ni plačala.
subjektivna sprememba tožbe – naknadno sosporništvo – privolitev tožene stranke – tožba na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice
Od subjektivne spremembe tožbe je treba razlikovati primer, ko želi tožeča stranka tožbo razširiti na novo toženo stranko (poleg prvotno tožene stranke). V tem primeru gre za naknadno sosporništvo na pasivni strani, pri katerem mora biti poleg splošnih predpostavk za nastanek sosporništva iz prvega odstavka 191. člena ZPP podana tudi posebna predpostavka, to je privolitev nove tožene stranke.
zaznamba sklepa o izvršbi – odločanje po uradni dolžnosti – odločanje o vpisih po vrstnem redu – ustavitev izvršbe – izbris zaznambe izvršbe
Da so pogoji za vpis izpolnjeni, je sodišče prve stopnje ugotovilo, pritožbene navedbe o ustavitvi izvršbe so za odločitev v tej zadevi, ko sodišče odloča le o zaznambi izvršbe ter ob tem tudi vknjiži hipoteko po uradni dolžnosti, neupoštevne. V primeru ustavitve izvršbe bo zato moralo zemljiškoknjižno sodišče ravnati v skladu z določbo 90. člena ZZK-1, ki ureja izbris zaznambe izvršbe.
oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – ugotavljanje resničnosti dejstev – napačna uporaba materialnega prava
Zakon o sodnih taksah v tretjem odstavku 13. člena določa, da sklep o oprostitvi plačila taks lahko sodišče med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena. Če je sklep razveljavljen zato, ker je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora plačati dvakratnik taks, ki jih je bila oproščena. Navedena dikcija zakonske določbe po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da tudi v primeru, ko sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora preveriti ali bi, ob s strani sodišča ugotovljenem dejanskem premoženjskem stanju prosilca, bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja prosilec sam ali se preživljajo njegovi družinski člani. Če sodišče ugotovi, da bi bila sredstva za preživljanje zaradi plačila sodnih taks občutno zmanjšana kljub temu, da ugotovi, da je strankino premoženjsko stanje boljše, kot ga je sama prikazovala, zaradi same narave instituta oprostitve plačila sodnih taks, po oceni pritožbenega sodišča ne more terjati dvakratnika taks, ki jih je bila stranka oproščena. Tako postopanje pride vpoštev v primeru, ko sodišče ugotovi, da potrebna sredstva za preživljanje kljub plačilu sodne takse, ne bi bila občutno zmanjšana.
ZPP člen 439. ZIZ člen 23, 62. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6.
upravnik – stroški upravljanja – račun – temelj terjatve – verzija – pogodba o upravljanju
Račun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek obveznosti, saj lahko tožeča stranka kot upravnik svoje terjatve uspešno vtožuje tudi brez izstavljenega računa. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve oziroma zahtevka.
Ravnanje tožene stranke, ki ni izvedela nobenega izmed zakonsko določenih postopkov odpovedi, ampak je tožnika med kolektivnim dopustom le odjavila iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, ni zakonito.
OZ člen 328, 328/1. ZD člen 142, 142/1, 142/4. ZIZ člen 15, 56a, 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 350, 350/2, 365, 365/1, 366, 366/1.
odgovornost za zapustnikove dolgove – konfuzija (združitev)
V danem primeru gre za specifično situacijo, ko ena izmed obeh dolžnic kot dedinja po pokojnem dolžniku v tem postopku nastopa tudi kot upnica, je sodišče pravilno postopalo, ko je na podlagi te ugotovitve izvršilni postopek zoper drugo dedinjo po pokojnem dolžniku M.B. (tudi upnico) ustavilo. Gre za primer, ko je upnica kot ena izmed dedinj pokojnega dolžnika postala hkrati tudi dolžnica. Ker je ista oseba postala hkrati upnica in dolžnica, se je v takem primeru izvršilni postopek v obsegu združitve oziroma konfuzije pravilno ustavil (prvi odstavek 328. člena OZ).
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068522
ZPP člen 8, 154, 154/3, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 358, 358-5, 385, 385/1, 458, 458/1, 458/5, OZ člen 346, 355, 355/1, 355/2, 355/1-6.
upravnik večstanovanjske hiše – plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja – zastaranje – tek zakonskih zamudnih obresti – spor majhne vrednosti – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
Očitek opustitve materialnega procesnega vodstva v zvezi z nekonkretiziranimi trditvami tožeče stranke o neopravi storitev in odsotnosti njihovega naročila predstavlja relativno bistveno kršitev postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni upoštevna.
Stroški upravljanja, ki jih je tožeča stranka vtoževala v predmetni pravdi od tožene, poleg stroškov obratovanja, predstavljajo stroške oprave njenih lastnih storitev, ki zapadajo v plačilo v krajših periodah in za katere torej velja zastaralni rok iz 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ.