V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da mora tisti, ki trdi, da obstaja določena pravica ali pravno razmerje, to dokazati, ne pa tisti, ki trdi, da pravice oziroma pravnega razmerja ni.
Upravičen interes, ki ga omenja 70. člen SPZ, je pravni standard, ki ga napolnjuje sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej. Omogoča upoštevanje najrazličnejših okoliščin tako glede udeležencev, ki sodelujejo pri delitvi, kakor glede predmeta delitve. Gre lahko npr. za upoštevanje poklicne dejavnosti, usposobljenosti za uporabo določene stvari, lastništvo sosednjih nepremičnin, stanovanjske razmere, osebne potrebe in interese, zanimanja in podobno.
Pri vprašanju ustrezne specifikacije višine vtoževane terjatve (in s tem sklepčnosti tožbe), je odločilno, kakšna je trditvena podlaga tožeče stranke, dalje, kakšna je ugovorna aktivnost tožene stranke zoper trditveni temelj tožbe in nazadnje, katera dejstva, ki so pomembna za presojo utemeljenosti višine terjatve, so med strankama sporna. (Ne)spornost posameznih odločilnih dejstev je odvisna od konkretizirane procesne aktivnosti strank v luči pravila iz drugega odstavka 214. člena ZPP.
izročitev zaseženega motornega vozila – vračilo kupnine – plačilo odškodnine – pogoji za vrnitev stvari oškodovancu - zakonitost zasega – v okviru pooblastil
Člen 110 ZKP predvideva vrnitev stvari oškodovancu zgolj ob kumulativni izpolnitvi pogojev, da takšne stvari niso več potrebne kot dokaz v kazenskem postopku, ter ob pogoju, da gre za stvari, ki nedvomno pripadajo oškodovancu.
vknjižba lastninske pravice – pogoji za vpis – načelo formalnosti postopka
Načelo formalnosti postopka pomeni, da sodišče v zemljiškoknjižnih postopkih odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis (v konkretnem primeru ugotovitvene sodbe) in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Ne more pa presojati materialnopravne pravilnosti sodbe, ki je podlaga za vpis.
zamudna sodba – sodba na podlagi odpovedi – vročitev pisanj – vročanje samostojnim podjetnikom
Samostojnim podjetnikom, kar toženec je, se morajo vročati pisanja skladno z določbo 133. člena ZPP, ki pravi, da se podjetnikom posameznikom vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, torej velja pošiljka za vročeno tudi, če je ne bi podpisal osebno toženec.
oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – pravna oseba
Na podlagi 3. odst. 12. čl. ZST-1 je dolžan tisti, ki predlaga oprostitev plačila taks izpolniti izjavo o premoženjskem stanju in sicer, če gre za pravno osebo, vsebuje izjava o premoženjskem stanju zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Te podatke mora torej v izjavi o premoženjskem stanju podati stranka sama, ni pa jih dolžno sodišče pribavljati po uradni dolžnosti.
ZFPPIPP člen 60, 60/4, 68, 68/2, 69, 69/2, 69/2-2, 69/2-3, 200, 200/2, 211, 211/1, 214. ZPP člen 226, 226/2.
sklep o preizkusu terjatev v postopku prisilne poravnave – vsebina prijave terjatve – listine v tujem jeziku – verjetnost prerekane terjatve – terjatve, ki se ugotavljajo v postopku prisilne poravnave – pravica do glasovanja
Ker listin v tujem jeziku ni bilo možnosti presojati, saj jih do odločitve sodišča prve stopnje upnik ni priložil, se je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da prerekane terjatve ne spozna za verjetno.
Posledice, ki jo želi pritožnik doseči s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev, to pa je ugotovitev terjatve, z vsemi učinki priznane terjatve, glede na pravila postopka prisilne poravnave, ne more uveljaviti. Upnik, čigar terjatev je prerekana, v postopku prisilne poravnave, če je ta sprejeta in potrjena s pravnomočnim sklepom, za svojo terjatev ne pridobi izvršilnega naslova, pridobi pa v primeru, če jo sodišče spozna za verjetno, pravico do glasovanja o prisilni poravnavi. Ker ima upnik pravico sporno terjatev uveljaviti v pravdi, mu zaradi postopka prisilne poravnave ni odvzeta pravica do sodnega varstva, zato se neutemeljeno sklicuje na kršitev določbe 22. člena Ustave.
Tisti upniki, na katerih terjatve prisilna poravnava ne učinkuje, nimajo pravice o prisilni poravnavi glasovati, zato takih terjatev tudi ne prijavijo v postopku prisilne poravnave. Posledično pa se take terjatve tudi ne ugotavljajo v postopku prisilne poravnave.
V sporu, katerega predmet je razveza pravnega posla, ki se tiče skupnega premoženja dedičev in je vsebovan v dednem dogovoru, morajo sodelovati vsi dediči.
subjektivna sprememba tožbe – naknadno sosporništvo – privolitev tožene stranke – tožba na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice
Od subjektivne spremembe tožbe je treba razlikovati primer, ko želi tožeča stranka tožbo razširiti na novo toženo stranko (poleg prvotno tožene stranke). V tem primeru gre za naknadno sosporništvo na pasivni strani, pri katerem mora biti poleg splošnih predpostavk za nastanek sosporništva iz prvega odstavka 191. člena ZPP podana tudi posebna predpostavka, to je privolitev nove tožene stranke.
spor majhne vrednosti – stroški postopka – uspeh v postopku
Primarno pravilo v primeru deljenega uspeha je, da vsaka stranka krije svoje stroške. V primeru, ko bi bila takšna stroškovna odločitev nepravična glede na okoliščine konkretnega primera, pa sodišče lahko odloči, da ena stranka drugi stranki povrne ustrezen del stroškov.
osebno vročanje – fikcija vročitve – hišni predalčnik – vročilnica kot javna listina
Ker je vročilnica javna listina in velja za resnično, kar je na njej zapisano in ker tožeča stranka domneve resničnosti njene vsebine ni uspela izpodbiti (niti ni zatrjevala njene neresničnosti), so v celoti neutemeljene pritožbene navedbe, da tožeča stranka plačilnega naloga ni prejela, zaradi česar dolžne sodne takse tudi ni plačala.
ZPP člen 439. ZIZ člen 23, 62. OZ člen 355, 355/1, 355/1-6.
upravnik – stroški upravljanja – račun – temelj terjatve – verzija – pogodba o upravljanju
Račun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek obveznosti, saj lahko tožeča stranka kot upravnik svoje terjatve uspešno vtožuje tudi brez izstavljenega računa. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve oziroma zahtevka.
oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – ugotavljanje resničnosti dejstev – napačna uporaba materialnega prava
Zakon o sodnih taksah v tretjem odstavku 13. člena določa, da sklep o oprostitvi plačila taks lahko sodišče med postopkom razveljavi, če ugotovi, da jih stranka zmore plačati. Pri tem odloči, ali naj stranka plača tudi takse, ki jih je bila oproščena. Če je sklep razveljavljen zato, ker je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora plačati dvakratnik taks, ki jih je bila oproščena. Navedena dikcija zakonske določbe po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da tudi v primeru, ko sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, mora preveriti ali bi, ob s strani sodišča ugotovljenem dejanskem premoženjskem stanju prosilca, bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva s katerimi se preživlja prosilec sam ali se preživljajo njegovi družinski člani. Če sodišče ugotovi, da bi bila sredstva za preživljanje zaradi plačila sodnih taks občutno zmanjšana kljub temu, da ugotovi, da je strankino premoženjsko stanje boljše, kot ga je sama prikazovala, zaradi same narave instituta oprostitve plačila sodnih taks, po oceni pritožbenega sodišča ne more terjati dvakratnika taks, ki jih je bila stranka oproščena. Tako postopanje pride vpoštev v primeru, ko sodišče ugotovi, da potrebna sredstva za preživljanje kljub plačilu sodne takse, ne bi bila občutno zmanjšana.
zaznamba sklepa o izvršbi – odločanje po uradni dolžnosti – odločanje o vpisih po vrstnem redu – ustavitev izvršbe – izbris zaznambe izvršbe
Da so pogoji za vpis izpolnjeni, je sodišče prve stopnje ugotovilo, pritožbene navedbe o ustavitvi izvršbe so za odločitev v tej zadevi, ko sodišče odloča le o zaznambi izvršbe ter ob tem tudi vknjiži hipoteko po uradni dolžnosti, neupoštevne. V primeru ustavitve izvršbe bo zato moralo zemljiškoknjižno sodišče ravnati v skladu z določbo 90. člena ZZK-1, ki ureja izbris zaznambe izvršbe.
Ravnanje tožene stranke, ki ni izvedela nobenega izmed zakonsko določenih postopkov odpovedi, ampak je tožnika med kolektivnim dopustom le odjavila iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, ni zakonito.
Ker je taksna obveznost za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje nastala ob vložitvi pritožbe, odločitev o predlogu tožeče stranke za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse, vloženem po vložitvi pritožbe, ne more vplivati na taksno obveznost za to pritožbo.
klavzula pravnomočnosti - vrnitev v prejšnje stanje - izključna krajevna pristojnost
Sodišče prve stopnje je razveljavilo klavzulo pravnomočnosti in ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje skladno z določbo tretjega odstavka 40.c člena ZIZ. Odločitev v tem obsegu ni pritožbeno izpodbijana. Zaradi tega je potrebno skladno z določbo prvega odstavka 40.c člena ZIZ odstopiti dolžnikov ugovor v reševanje izključno krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču, saj zadeva dejansko zaradi razveljavitve klavzule pravnomočnosti in ugoditve predlogu za vrnitev v prejšnje stanje še ni pravnomočna. V tej fazi bo zato moralo odločati izključno krajevno pristojno sodišče.
OZ člen 328, 328/1. ZD člen 142, 142/1, 142/4. ZIZ člen 15, 56a, 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 350, 350/2, 365, 365/1, 366, 366/1.
odgovornost za zapustnikove dolgove – konfuzija (združitev)
V danem primeru gre za specifično situacijo, ko ena izmed obeh dolžnic kot dedinja po pokojnem dolžniku v tem postopku nastopa tudi kot upnica, je sodišče pravilno postopalo, ko je na podlagi te ugotovitve izvršilni postopek zoper drugo dedinjo po pokojnem dolžniku M.B. (tudi upnico) ustavilo. Gre za primer, ko je upnica kot ena izmed dedinj pokojnega dolžnika postala hkrati tudi dolžnica. Ker je ista oseba postala hkrati upnica in dolžnica, se je v takem primeru izvršilni postopek v obsegu združitve oziroma konfuzije pravilno ustavil (prvi odstavek 328. člena OZ).