OZ člen 328, 328/1. ZD člen 142, 142/1, 142/4. ZIZ člen 15, 56a, 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 350, 350/2, 365, 365/1, 366, 366/1.
odgovornost za zapustnikove dolgove – konfuzija (združitev)
V danem primeru gre za specifično situacijo, ko ena izmed obeh dolžnic kot dedinja po pokojnem dolžniku v tem postopku nastopa tudi kot upnica, je sodišče pravilno postopalo, ko je na podlagi te ugotovitve izvršilni postopek zoper drugo dedinjo po pokojnem dolžniku M.B. (tudi upnico) ustavilo. Gre za primer, ko je upnica kot ena izmed dedinj pokojnega dolžnika postala hkrati tudi dolžnica. Ker je ista oseba postala hkrati upnica in dolžnica, se je v takem primeru izvršilni postopek v obsegu združitve oziroma konfuzije pravilno ustavil (prvi odstavek 328. člena OZ).
klavzula pravnomočnosti - vrnitev v prejšnje stanje - izključna krajevna pristojnost
Sodišče prve stopnje je razveljavilo klavzulo pravnomočnosti in ugodilo predlogu za vrnitev v prejšnje stanje skladno z določbo tretjega odstavka 40.c člena ZIZ. Odločitev v tem obsegu ni pritožbeno izpodbijana. Zaradi tega je potrebno skladno z določbo prvega odstavka 40.c člena ZIZ odstopiti dolžnikov ugovor v reševanje izključno krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču, saj zadeva dejansko zaradi razveljavitve klavzule pravnomočnosti in ugoditve predlogu za vrnitev v prejšnje stanje še ni pravnomočna. V tej fazi bo zato moralo odločati izključno krajevno pristojno sodišče.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021172
URS člen 14, 22. OZ člen 153, 153/3, 179, 182. ZPP člen 14, 286, 337.
razžalitev dobrega imena in časti - fizični napad – odškodnina - soodgovornost
Sodišče druge stopnje se pridružuje zaključkom prvostopenjskega sodišča, da je tožnik s svojimi verbalnimi žaljivkami toženca izzval do te mere, da je povzročil njegovo reakcijo, dodaja pa, da je bila toženčeva reakcija, glede na okoliščine primera, sicer pretirana in vredna obsojanja.
Sodišče prve stopnje je ocenilo tožnikovo soodgovornost v višini 10 %, s čemer se pritožbeno sodišče, upoštevaje vse dejanske ugotovitve, posebej dejstvo, da je tožnik izzval napad, ne strinja in ocenjuje, da je tožnik soprispeval k nastanku škode v višini 30 %.
izvršilni naslov – načelo formalne legalitete – slabo premoženjsko stanje dolžnika
Ugovor zoper novo izvršilno sredstvo izpostavlja obstoj razlogov iz 7. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter na težko materialno stanje, kar pa kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu določb 55. člena ZIZ, med tem ko se morajo v postopku prisilne izvršbe upoštevati zakonske omejitve na denarne prejemke po 101. in 102. členu ZIZ.
ZIZ člen 15, 55. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365/2, 366, 366/1.
izvršilni naslov – načelo formalne legalitete
V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da je sodišče na vsebino izvršilnega naslova v izvršilnem postopku v celoti vezano. V vsebino izvršilnega naslova ni mogoče posegati, izvršilnega naslova prav tako ni mogoče spreminjati, dolžnica pa tudi ni izkazala, da bi bila sodba na podlagi pripoznave, ki v tem postopku predstavlja izvršilni naslov razveljavljena, odpravljena ali spremenjena.
zasebna listina kot sestavni del notarskega zapisa - notarski zapis – izvršljivost notarskega zapisa – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – neposredna izvršljivost notarskega zapisa – ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi – solidarna obveznost
Sodišče prve stopnje je natančno povzelo materialnopravno podlago, ki ureja vprašanje izvršljivosti notarskega zapisa in primernosti tega kot izvršilnega naslova in v tej smeri pritožbeno sodišče v celoti povzema tovrstne pravne zaključke sodišča prve stopnje. Prav nobenega pomisleka ne more biti glede primernosti izvršilnega naslova v danem primeru in njegove izvršljivosti, kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ko sedaj v pritožbi tretjedolžnik nekako nakazuje, da predstavljajo sam notarski zapis na eni strani kot tudi posamezna zasebna listina, ki jo ta notarski zapis povzema in se sklicuje nanjo, ločene, med seboj nepovezane dele in da bi zato moral vsak ta del tudi vsebovati lastne določbe o vrsti obveznosti dolžnikov ter zapadlosti te kot tudi o soglasju k izvršljivosti, prezre člen 49 Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN), ki predvideva potrditev listin o pravnem poslu pri notarju na predlog udeležencev pravnega posla. Izrecno pravi, da ima tako potrjena listina o pravnem poslu lastnost notarskega zapisa in je tudi neposredno izvršljiva. V členu 50 ZN je določena obveznost notarja, da predložene zasebne listine ustrezno preizkusi, nato pa jih potrdi tako, da sestavi notarski zapis, ob ustreznih opozorilih, listino pa se pripoji k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del. V danem primeru izhaja iz notarskega zapisa – A2 listinskih prilog, da je bila predmet potrditve v notarskem zapisu že navedena kreditna pogodba, prav tako pa sporazum o zavarovanju denarne terjatve, kar vse se je pripojilo k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del. Dogovorjena neposredna izvršljivost notarskega zapisa, ki jo sicer tudi določa prvi odstavek člena 49 ZN, se tako nanaša na vse njegove dele. Tako ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da dogovorjena neposredna izvršljivost notarskega zapisa z vsemi njegovimi sestavnimi deli, ne potrjuje tudi neposredne izvršljivosti kreditne pogodbe in solidarne obveznosti vseh dolžnikov, ki jo kreditna pogodba v 10. točki izrecno določa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - diskriminacija
Tožena stranka je tožniku zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je v posledici slabše finančne situacije ukinila njegovo delovno mesto.
Pritožnica v pritožbi ne navaja, da dejstev v zvezi s priposestvovanjem ni mogla navesti pred zaključkom prvostopenjskega postopka. S trditvami, da je stečajni dolžnik imel navedeno nepremičnino v dobroverni lastniški posesti že od leta 1990 dalje do začetka stečajnega postopka ter bi zato moral stečajni upravitelj vložiti tožbo zaradi priposestvovanja, pritožnica ne more uspeti, saj bi navedena dejstva lahko navajala tekom obravnavanega stečajnega postopka, česar pa ni storila.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nevarna stvar - imetnik nevarne stvari - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Tožnik je uveljavljal plačilo odškodnine za nesrečo pri delu od prvotožene stranke (delodajalca) in drugotožene stranke (lastnika avtodvigala, ki je tožnika poškodovalo). Za obravnavo tožbe zoper drugotoženo stranko (ki ni niti tožnikov delodajalec niti zavarovalnica) delovno sodišče ni stvarno pristojno sodišče.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro
Glede na to, da je bil tožnik med vsemi primerljivimi delavci najnižje ocenjen, mu je tožena stranka upravičeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Do invalidnine niso upravičeni le zavarovanci, pri katerih do telesne okvare (mišične atrofije, zmanjšane funkcije zgornjega uda, omejene gibljivosti sklepov) pride zaradi bolezni, ampak tudi zavarovanci, pri katerih le-ta nastane kot posledica poškodbe.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje
Glede na to, da iz mnenj tožničine lečeče zdravnice in specialistov izhaja, da se njeno zdravstveno stanje slabša, je najmanj preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da ne izpolnjuje pogojev za zdraviliško zdravljenje, ki temelji na mnenju zdravnika - ortopeda, podanem v predhodnem sodnem sporu, ki se je končal pred letom in pol.
Za obdobje, v katerem je bila višina plače javnega uslužbenca določena z dokončno odločbo tožene stranke, tožnik ne more uspešno uveljavljati tožbenega zahtevka za plačilo razlike do višje plače.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - sklenitev sporazuma - čakanje na delo - invalid III. kategorije
Zaradi delovne nesreče je tožnik postali invalid III. kategorije in ni bil več sposoben opravljati svojega dela. Kljub temu ni mogoče šteti, da bi se s podpisom sporazuma, s katerim je bilo urejeno plačilo za čas čakanja na delo do prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi in je vseboval tudi določbo oz. izjavo, da ni odprtih zadev na strani delavca, odpovedal pravici do odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v delovni nesreči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka je delo na delovnem mestu, na katerem je bil tožnik edini izvajalec, razdelila med nekatere preostale zaposlene, zaradi česar tožnikovega dela ni več potrebovala. Posledično mu je utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Določila čl. 319 ZPP in 324/III ZPP nalagajo posebno oblikovanost izreka sodbe glede na procesno uveljavljanje pobota, določba čl. 310 ZPP pa v zvezi z zahtevki po nasprotni tožbi nalaga odločitev o takšnem zahtevku.
ZDR člen 18, 79, 113. ZGD-1 člen 35. OZ člen 74, 74/1. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prokurist - pooblastilo - sindikalni zaupnik - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - prava volja - stroški postopka
Prokurist prvotožene stranke (delodajalca) je imel že na podlagi zakona pooblastilo za zastopaje družbe pri sklepanju materialnopravnih poslov - torej tudi za podpis sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v imenu delodajalca. Za sklepanje tega sporazuma je lahko tudi pisno pooblastil vodjo poslovalnice.
Tožnica kot sindikalna zaupnica ni uživala posebnega pravnega varstva v zvezi s sporazumnim prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, saj posebno pravno varstvo velja le za odpoved pogodbe o zaposlitvi, podane s strani delodajalca.
pogodba o zaposlitvi – odreditev dela na drugem delovnem mestu - premestitev
V kolikor je tožena stranka z organizacijskim navodilom (ki ima lastnost konkretnega akta delodajalca o delavčevih pravicah) posegla v tožničine pravice iz pogodbe o zaposlitvi in jih enostransko spremenila na način, ki ga zakon ne predvideva, saj ji je odredila opravljanje drugega dela, kot ga zajema njeno delovno mesto, je takšno organizacijsko navodilo nezakonito in ima tožnica pravico zahtevati, da jo tožena stranka vrne na opravljanje dela, ki izhaja iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 152, 152/2, 3, 171.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Brusilka, s katero je spornega dne delal tožnik, deluje na električni pogon in je glede na hitrost nevarna, saj ima okrog 5000 vrtljajev na minuto, pa tudi ni mogoče predvideti, kdaj bo zadela v kateri del stene obdelovanca in jo bo pri tem odbilo v nasprotno smer. Pri uporabi te brusilke nastajajo povečana tveganja, povezana s tem, da brusilnega koluta ni mogoče v celoti prekriti s ščitnikom, zato tožena stranka za škodo, ki jo je tožnik utrpel ob delu z brusilko, odgovarja objektivno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - pisno opozorilo o nameravani redni odpovedi
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika že pred podajo pisnega obvestila o nameravani redni odpovedi ustno obveščala, da je njegovo delo postalo nepotrebno, ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.