OZ člen 328, 328/1. ZD člen 142, 142/1, 142/4. ZIZ člen 15, 56a, 24, 24/4, 55, 55/1, 55/1-12. ZPP člen 339, 339/2, 350, 350/2, 365, 365/1, 366, 366/1.
odgovornost za zapustnikove dolgove – konfuzija (združitev)
V danem primeru gre za specifično situacijo, ko ena izmed obeh dolžnic kot dedinja po pokojnem dolžniku v tem postopku nastopa tudi kot upnica, je sodišče pravilno postopalo, ko je na podlagi te ugotovitve izvršilni postopek zoper drugo dedinjo po pokojnem dolžniku M.B. (tudi upnico) ustavilo. Gre za primer, ko je upnica kot ena izmed dedinj pokojnega dolžnika postala hkrati tudi dolžnica. Ker je ista oseba postala hkrati upnica in dolžnica, se je v takem primeru izvršilni postopek v obsegu združitve oziroma konfuzije pravilno ustavil (prvi odstavek 328. člena OZ).
ZIZ člen 15, 55. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365/2, 366, 366/1.
izvršilni naslov – načelo formalne legalitete
V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da je sodišče na vsebino izvršilnega naslova v izvršilnem postopku v celoti vezano. V vsebino izvršilnega naslova ni mogoče posegati, izvršilnega naslova prav tako ni mogoče spreminjati, dolžnica pa tudi ni izkazala, da bi bila sodba na podlagi pripoznave, ki v tem postopku predstavlja izvršilni naslov razveljavljena, odpravljena ali spremenjena.
zasebna listina kot sestavni del notarskega zapisa - notarski zapis – izvršljivost notarskega zapisa – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – neposredna izvršljivost notarskega zapisa – ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi – solidarna obveznost
Sodišče prve stopnje je natančno povzelo materialnopravno podlago, ki ureja vprašanje izvršljivosti notarskega zapisa in primernosti tega kot izvršilnega naslova in v tej smeri pritožbeno sodišče v celoti povzema tovrstne pravne zaključke sodišča prve stopnje. Prav nobenega pomisleka ne more biti glede primernosti izvršilnega naslova v danem primeru in njegove izvršljivosti, kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje. Ko sedaj v pritožbi tretjedolžnik nekako nakazuje, da predstavljajo sam notarski zapis na eni strani kot tudi posamezna zasebna listina, ki jo ta notarski zapis povzema in se sklicuje nanjo, ločene, med seboj nepovezane dele in da bi zato moral vsak ta del tudi vsebovati lastne določbe o vrsti obveznosti dolžnikov ter zapadlosti te kot tudi o soglasju k izvršljivosti, prezre člen 49 Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN), ki predvideva potrditev listin o pravnem poslu pri notarju na predlog udeležencev pravnega posla. Izrecno pravi, da ima tako potrjena listina o pravnem poslu lastnost notarskega zapisa in je tudi neposredno izvršljiva. V členu 50 ZN je določena obveznost notarja, da predložene zasebne listine ustrezno preizkusi, nato pa jih potrdi tako, da sestavi notarski zapis, ob ustreznih opozorilih, listino pa se pripoji k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del. V danem primeru izhaja iz notarskega zapisa – A2 listinskih prilog, da je bila predmet potrditve v notarskem zapisu že navedena kreditna pogodba, prav tako pa sporazum o zavarovanju denarne terjatve, kar vse se je pripojilo k notarskemu zapisu kot njegov sestavni del. Dogovorjena neposredna izvršljivost notarskega zapisa, ki jo sicer tudi določa prvi odstavek člena 49 ZN, se tako nanaša na vse njegove dele. Tako ni mogoče pritrditi pritožbenemu stališču, da dogovorjena neposredna izvršljivost notarskega zapisa z vsemi njegovimi sestavnimi deli, ne potrjuje tudi neposredne izvršljivosti kreditne pogodbe in solidarne obveznosti vseh dolžnikov, ki jo kreditna pogodba v 10. točki izrecno določa.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068522
ZPP člen 8, 154, 154/3, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 358, 358-5, 385, 385/1, 458, 458/1, 458/5, OZ člen 346, 355, 355/1, 355/2, 355/1-6.
upravnik večstanovanjske hiše – plačilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja – zastaranje – tek zakonskih zamudnih obresti – spor majhne vrednosti – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo
Očitek opustitve materialnega procesnega vodstva v zvezi z nekonkretiziranimi trditvami tožeče stranke o neopravi storitev in odsotnosti njihovega naročila predstavlja relativno bistveno kršitev postopka, ki v sporu majhne vrednosti ni upoštevna.
Stroški upravljanja, ki jih je tožeča stranka vtoževala v predmetni pravdi od tožene, poleg stroškov obratovanja, predstavljajo stroške oprave njenih lastnih storitev, ki zapadajo v plačilo v krajših periodah in za katere torej velja zastaralni rok iz 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ.
izvršilni naslov – načelo formalne legalitete – slabo premoženjsko stanje dolžnika
Ugovor zoper novo izvršilno sredstvo izpostavlja obstoj razlogov iz 7. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter na težko materialno stanje, kar pa kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu določb 55. člena ZIZ, med tem ko se morajo v postopku prisilne izvršbe upoštevati zakonske omejitve na denarne prejemke po 101. in 102. členu ZIZ.
Ker je taksna obveznost za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje nastala ob vložitvi pritožbe, odločitev o predlogu tožeče stranke za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse, vloženem po vložitvi pritožbe, ne more vplivati na taksno obveznost za to pritožbo.
sklep o ustavitvi postopka - izostanek z naroka - fikcija umika tožbe
Sklicevanje tožnice, da je zaradi iskanja sodišča zamudila narok, ni upravičen razlog za izostanek z naroka. Zaradi izostanka z naroka (poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo) je sodišče utemeljeno štelo, da je tožnica umaknila tožbo.
ZDR člen 126, 126/2. ZPSV člen 3, 3/3. ZDoh-2 člen 37.
plača - del plače za delovno uspešnost - davki - prispevki
Ker je plačilo za delovno uspešnost del plače, je delodajalec tudi od tega dela plače (četudi ga izplačuje v gotovini) dolžan obračunati in plačati prispevke za obvezna zavarovanja in akontacijo dohodnine.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - rok za odgovor na tožbo
Dejstvo, da je tožena stranka v času, ko je prejela poziv za podajo odgovora na tožbo, koristila očetovski dopust, ne more predstavljati upravičenega razloga, zaradi katerega je zamudila rok za podajo odgovora na tožbo.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45, 48, 48/1. ZPP člen 244, 254, 254/2, 254/3.
zdraviliško zdravljenje - podaljšano zdraviliško zdravljenje - dokazovanje - sodni izvedenec
Odločbi toženke, da se tožniku ne prizna pravica do podaljšanega zdraviliškega zdravljenja za 7 dni, sta zakoniti, saj tako iz mnenja imenovane zdravnice kot iz mnenja izvedenca ortopeda izhaja, da z enotedenskim podaljšanjem zdravljenje v zdravilišču pri tožniku ne bi dosegli bistvenega izboljšanja uspeha rehabilitacije.
ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 191, 191/1, 215, 222. ZPIZ/92 člen 13, 202, 202/3, 227. ZPIZ/83 člen 10, 11, 107. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 79.
starostna pokojnina - pogoji za priznanje pravice - pokojninska doba - pogoj plačila prispevkov - član gospodinjstva - kmet
Za sporno obdobje je tožnik vložil prijavo v zavarovanje kot član gospodinjstva (in ne kot kmet), poleg tega pa za to obdobje tudi niso bili plačani prispevki, tako da ni podlage, da bi se upoštevalo kot pokojninska doba za priznanje pravice do starostne pokojnine.
ZIZ člen 15, 107, 115, 120, 120/3, 154, 155, 156, 157, 157/1. ZPP člen 343, 343/1, 351, 351/1, 366, 366/1.
terjatev na izročitev ali dobavo premičnin – sklep o prenosu terjatve – prenos v izterjavo – pritožba dolžnikovega dolžnika - nedovoljena pritožba – pravni interes
Dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve na izročitev ali dobavo premičnin, ki jo ima dolžnik do dolžnikovega dolžnika in ki ima v skladu s 154. členom ZIZ učinek prenosa v izterjavo, saj ta sklep ne posega v pravni položaj dolžnikovega dolžnika.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - revizija - postulacijska sposobnost
Tožnikove vloge, ki jo je izrecno poimenoval kot "pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje" sodišče ne bi smelo obravnavati kot revizije, ampak kot pritožbo, ki ni dovoljena. Glede na to, da je sodišče vlogo zavrglo, ker jo je tožnik vložil sam, pa ne gre za univerzitetno diplomiranega pravnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom, pritožbeno sodišče v odločitev ni poseglo.
dodatek za tujo nego in pomoč - dokončnost - pravnomočnost
Za obdobje pred izdajo izpodbijane odločbe je bilo že pravnomočno odločeno, da tožnica nima pravice do dodatka za tujo nego in pomoč. V takšno pravnomočno odločitev bi se lahko poseglo le z uporabo izrednih pravnih sredstev.
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane - regres za letni dopust - odpravnina - sodba na podlagi pripoznave - prisilna poravnava
Potrjena prisilna poravnava ne more vplivati na terjatve tožnikov, ki so nastale po dnevu začetka prisilne poravnave nad toženo stranko.
Tožnik v spornem obdobju ni bil upravičen do izplačila starostne pokojnine, ker je imel status zavarovanca v obveznem zavarovanju, tako da je tožena stranka utemeljeno odločila, da je dolžan neupravičeno izplačane zneske pokojnine v tem obdobju vrniti.
ZDR člen 86, 86/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - neupravičena uporaba - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik, ki je bil kot delavec tožene stranke zadolžen in odgovoren za vodenje evidenc športnih izkaznic, je s hkratno uporabo dveh izkaznic in obiskom savn kršil pogodbo in s tem tudi svoje delovne obveznosti. Glede na značaj dela uslužbenca na delovnem mestu, ki zahteva visoko stopnjo zaupanja in varovanja ugleda, so podane okoliščine, zaradi katerih s tožnikovim delovnim razmerjem ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, tako da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
ZUP člen 274, 274/2. ZPIZ-1 člen 187. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 126.
zavarovalna doba - dejansko stanje - nadzorstvena pravica
Prvostopenjski organ je napačno ugotovil dejansko stanje (saj tožnica v času, ki se ji je štel v zavarovalno dobo, ni bila v delovnem razmerju, ampak je opravljala vajeništvo), kar pa ne more biti razlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.
prisilna hospitalizacija – vrednost spornega predmeta – odmera nagrade odvetniku – izplačilo nagrade iz državnega proračuna
Odvetniške nagrade so določene na tri načine: glede na vrednost predmeta odvetniške storitve, v nespremenljivih zneskih ali v razponu dveh nespremenljivih zneskov. Odmerijo se po tarifi, ki je sestavni del ZOdvT. Znižanje, ki ga je uporabilo prvo sodišče, se uporabi le za nagrade, ki so določene v nespremenljivih vrednostih ali v razponu. Te so v tarifi določene za izrecno naštete postopke. Med njimi nepravdnega postopka prisilne hospitalizacije ni. Nagrada za ta postopek je odvisna od vrednosti spornega predmeta. Znižanje od nagrad, ki se določajo glede na vrednost spornega predmeta in ki se izplačujejo iz državnega proračuna, pa je urejeno v 36. členu ZOdvT.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva - rok
Z oziroma na to, da je tožnik v sporu, katerega obnovo predlaga, v pritožbenem postopku (skoraj) v celoti uspel, pred vročitvijo sodbe Vrhovnega sodišča RS, s katero je bila odločitev spremenjena, tako da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ni imel pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev, na podlagi bi bila zanj izdana ugodnejša odločba. Iz tega razloga je treba šteti, da je rok za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev začel teči šele z vročitvijo sodbe Vrhovnega sodišča RS.