Za obdobje, v katerem je bila višina plače javnega uslužbenca določena z dokončno odločbo tožene stranke, tožnik ne more uspešno uveljavljati tožbenega zahtevka za plačilo razlike do višje plače.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0063339
ZPP člen 181. ZSReg-1 člen 5, 5/2. ZGD člen 413, 413/2. ZD člen 224.
ugotovitvena tožba –pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža – deklaratornost vpisa v sodni register – pravnomočni sklep o dedovanju – dedovanje tujega premoženja
Lastninska pravica na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju tujega premoženja ne preneha. Ker je predmet dedovanja lahko le zapustnikovo premoženje, toženca pa sta podedovala tudi premoženje tožnikov, je torej zmotno pritožbeno stališče, da ugotovitvena tožba po 181. členu ZPP ni na mestu.
Dokazni predlog z zaslišanjem tožene stranke in prič ob dejstvu, da toženec ni zatrjeval, v kakšni funkciji so navedene priče na sestanku solastnikov dne 11.12.1998 nastopale, niti tega, koliko je znašal njihov solastniški delež, je očitno neprimeren dokaz za ugotavljanje dejstva, ali je bila pogodba o upravljanju dne 11.12.1998 odpovedana z zadostno večino solastnikov.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45.
zdraviliško zdravljenje - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje
Glede na to, da iz mnenj tožničine lečeče zdravnice in specialistov izhaja, da se njeno zdravstveno stanje slabša, je najmanj preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da ne izpolnjuje pogojev za zdraviliško zdravljenje, ki temelji na mnenju zdravnika - ortopeda, podanem v predhodnem sodnem sporu, ki se je končal pred letom in pol.
invalidnina - telesna okvara - vzrok telesne okvare
Pri tožniku ugotovljena funkcionalna motnja utemeljuje 30 % telesno okvaro zaradi kontrakture ramenskega sklepa. Ker gre pri tem za manj kot 50 % telesno okvaro, ki je posledica bolezni oz. poškodbe izven dela, tožnik ni pridobil pravice do invalidnine.
ZUP člen 274, 274/2. ZPIZ-1 člen 187. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 126.
zavarovalna doba - dejansko stanje - nadzorstvena pravica
Prvostopenjski organ je napačno ugotovil dejansko stanje (saj tožnica v času, ki se ji je štel v zavarovalno dobo, ni bila v delovnem razmerju, ampak je opravljala vajeništvo), kar pa ne more biti razlog za razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.
prisilna hospitalizacija – vrednost spornega predmeta – odmera nagrade odvetniku – izplačilo nagrade iz državnega proračuna
Odvetniške nagrade so določene na tri načine: glede na vrednost predmeta odvetniške storitve, v nespremenljivih zneskih ali v razponu dveh nespremenljivih zneskov. Odmerijo se po tarifi, ki je sestavni del ZOdvT. Znižanje, ki ga je uporabilo prvo sodišče, se uporabi le za nagrade, ki so določene v nespremenljivih vrednostih ali v razponu. Te so v tarifi določene za izrecno naštete postopke. Med njimi nepravdnega postopka prisilne hospitalizacije ni. Nagrada za ta postopek je odvisna od vrednosti spornega predmeta. Znižanje od nagrad, ki se določajo glede na vrednost spornega predmeta in ki se izplačujejo iz državnega proračuna, pa je urejeno v 36. členu ZOdvT.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - rok za odgovor na tožbo
Dejstvo, da je tožena stranka v času, ko je prejela poziv za podajo odgovora na tožbo, koristila očetovski dopust, ne more predstavljati upravičenega razloga, zaradi katerega je zamudila rok za podajo odgovora na tožbo.
dodatek za tujo nego in pomoč - dokončnost - pravnomočnost
Za obdobje pred izdajo izpodbijane odločbe je bilo že pravnomočno odločeno, da tožnica nima pravice do dodatka za tujo nego in pomoč. V takšno pravnomočno odločitev bi se lahko poseglo le z uporabo izrednih pravnih sredstev.
Dejstvo, da je bil tožnik ob sklenitvi pogodbe o štipendiranju star 15 let, z ničemer ne vpliva na njegovo obveznost vrnitve neupravičeno prejetih zneskov štipendije, ker mladoletnik postane civilno deliktno sposoben z dopolnjenim 14. letom in odgovarja po splošnih pravilih o odgovornosti za škodo.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delovnopravna kontinuiteta – prevzem delavcev
Pri odmeri odpovednega roka in pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi se upošteva vsa delovna doba pri delodajalcu in (ali) pri njegovih pravnih prednikih ne glede na morebitne vmesne prekinitve.
ZIZ člen 15, 107, 115, 120, 120/3, 154, 155, 156, 157, 157/1. ZPP člen 343, 343/1, 351, 351/1, 366, 366/1.
terjatev na izročitev ali dobavo premičnin – sklep o prenosu terjatve – prenos v izterjavo – pritožba dolžnikovega dolžnika - nedovoljena pritožba – pravni interes
Dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve na izročitev ali dobavo premičnin, ki jo ima dolžnik do dolžnikovega dolžnika in ki ima v skladu s 154. členom ZIZ učinek prenosa v izterjavo, saj ta sklep ne posega v pravni položaj dolžnikovega dolžnika.
sklep o ustavitvi postopka - izostanek z naroka - fikcija umika tožbe
Sklicevanje tožnice, da je zaradi iskanja sodišča zamudila narok, ni upravičen razlog za izostanek z naroka. Zaradi izostanka z naroka (poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo) je sodišče utemeljeno štelo, da je tožnica umaknila tožbo.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45, 48, 48/1. ZPP člen 244, 254, 254/2, 254/3.
zdraviliško zdravljenje - podaljšano zdraviliško zdravljenje - dokazovanje - sodni izvedenec
Odločbi toženke, da se tožniku ne prizna pravica do podaljšanega zdraviliškega zdravljenja za 7 dni, sta zakoniti, saj tako iz mnenja imenovane zdravnice kot iz mnenja izvedenca ortopeda izhaja, da z enotedenskim podaljšanjem zdravljenje v zdravilišču pri tožniku ne bi dosegli bistvenega izboljšanja uspeha rehabilitacije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - kriteriji za izbiro
Glede na to, da je bil tožnik med vsemi primerljivimi delavci najnižje ocenjen, mu je tožena stranka upravičeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Če je tožba umaknjena se šteje, kot da nikoli ni bila vložena. To ne velja le za njene materialnopravne učinke, ampak tudi za procesne. Ker je tako, ni razlogov, da se tožnik, ki je umaknil tožbo, ne bi mogel kasneje (do konca glavne obravnave) pridružiti tožniku, ki v pravdi vztraja. Na strani tožeče stranke ni posebnih predpostavk za naknadno sosporništvo tako kot v primeru naknadnega sosporništva na pasivni strani. Pogoj za dovoljenost naknadnega sosporništva na aktivni strani je le izpolnjenost pogojev iz prvega odstavka 191. člena ZPP, torej, da so pristopili tožnik in prvotni tožnik v sosporništvu.
Do invalidnine niso upravičeni le zavarovanci, pri katerih do telesne okvare (mišične atrofije, zmanjšane funkcije zgornjega uda, omejene gibljivosti sklepov) pride zaradi bolezni, ampak tudi zavarovanci, pri katerih le-ta nastane kot posledica poškodbe.
zamudna sodba - pritožba - preizkus po uradni dolžnosti - sklep o zavrženju pritožbe
Glede na to, da je toženec v pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe (zoper zamudno sodbo) kot prepozne navajal le dejstva, ki se nanašajo na zmotno oz. nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z odločitvijo v zamudni sodbi, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep presodilo le v okviru preizkusa po uradni dolžnosti.
ZDR člen 126, 126/2. ZPSV člen 3, 3/3. ZDoh-2 člen 37.
plača - del plače za delovno uspešnost - davki - prispevki
Ker je plačilo za delovno uspešnost del plače, je delodajalec tudi od tega dela plače (četudi ga izplačuje v gotovini) dolžan obračunati in plačati prispevke za obvezna zavarovanja in akontacijo dohodnine.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva - rok
Z oziroma na to, da je tožnik v sporu, katerega obnovo predlaga, v pritožbenem postopku (skoraj) v celoti uspel, pred vročitvijo sodbe Vrhovnega sodišča RS, s katero je bila odločitev spremenjena, tako da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ni imel pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev, na podlagi bi bila zanj izdana ugodnejša odločba. Iz tega razloga je treba šteti, da je rok za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev začel teči šele z vročitvijo sodbe Vrhovnega sodišča RS.