ZPIZ-1 člen 36, 36/1, 191, 191/1, 215, 222. ZPIZ/92 člen 13, 202, 202/3, 227. ZPIZ/83 člen 10, 11, 107. Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1982) člen 79.
starostna pokojnina - pogoji za priznanje pravice - pokojninska doba - pogoj plačila prispevkov - član gospodinjstva - kmet
Za sporno obdobje je tožnik vložil prijavo v zavarovanje kot član gospodinjstva (in ne kot kmet), poleg tega pa za to obdobje tudi niso bili plačani prispevki, tako da ni podlage, da bi se upoštevalo kot pokojninska doba za priznanje pravice do starostne pokojnine.
ZPIZ-1 člen 12, 249. ZPIZ/92 člen 39, 50, 52. ZPIZVZ člen 4, 4/2, 6, 8, 9. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
predčasna pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - pravnomočnost - ponovna odmera
Odločbi o priznanju pravice do predčasne pokojnine sta pravnomočni, tako da ni pravne podlage, da bi se tožniku predčasna pokojnina ponovno odmerila in sicer na podlagi 6. člena ZPIZVZ, kot tožnik uveljavlja z zahtevo v postopku pred tožencem oziroma s tožbo pred sodiščem.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - elementi odškodninskega delikta - dokazno breme - trditveno breme - nedopustno ravnanje - varno delo
Po splošnem pravilu o odškodninski odgovornosti, ki določa kot temeljno krivdno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, je oškodovanec tisti, ki mora zatrjevati in dokazati obstoj prvih treh predpostavk odškodninske odgovornosti (nedopustno ravnanje, škoda in vzročna zveza). V zvezi s temi predpostavkami pomanjkljive trditvene podlage ne more nadomestiti oziroma dopolnjevati z izvedenimi dokazi. To pomeni, da bi moral tožnik konkretno navesti, v čem je bilo nedopustno ravnanje tožene stranke (v čem ni zadostila pogojem za varno delo), ne zadošča, da se je v tem okviru le skliceval na izpovedi prič oziroma na ugotovitve sodnega izvedenca.
dodatek za tujo nego in pomoč - dokončnost - pravnomočnost
Za obdobje pred izdajo izpodbijane odločbe je bilo že pravnomočno odločeno, da tožnica nima pravice do dodatka za tujo nego in pomoč. V takšno pravnomočno odločitev bi se lahko poseglo le z uporabo izrednih pravnih sredstev.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delovnopravna kontinuiteta – prevzem delavcev
Pri odmeri odpovednega roka in pri izračunu odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi se upošteva vsa delovna doba pri delodajalcu in (ali) pri njegovih pravnih prednikih ne glede na morebitne vmesne prekinitve.
ZDR člen 35, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - odločanje po uradni dolžnosti
Tožnik s tem, ko je z računalnika izbrisal podatke, ki jih je uporabljal pri svojem delu z namenom, da si delo olajša (in katerih v okviru svojih obveznosti niti ni bil dolžan vnašati v računalnik), ni niti naklepoma niti iz hude malomarnosti huje kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR nezakonita.
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 6. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - ponovna odmera - pravnomočnost
Ker je bilo o tožnikovi pravici do starostne pokojnine pravnomočno odločeno in se ni spremenilo niti dejansko niti pravno stanje do izdaje izpodbijanega sklepa o zavrženju tožnikove zahteve za ponovno odmero pokojnine, je tožena stranka tožnikovo zahtevo utemeljeno zavrgla.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10, 396, 396/1, 396/1-6.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva - rok
Z oziroma na to, da je tožnik v sporu, katerega obnovo predlaga, v pritožbenem postopku (skoraj) v celoti uspel, pred vročitvijo sodbe Vrhovnega sodišča RS, s katero je bila odločitev spremenjena, tako da je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ni imel pravnega interesa za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev, na podlagi bi bila zanj izdana ugodnejša odločba. Iz tega razloga je treba šteti, da je rok za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev začel teči šele z vročitvijo sodbe Vrhovnega sodišča RS.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nevarna stvar - imetnik nevarne stvari - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost
Tožnik je uveljavljal plačilo odškodnine za nesrečo pri delu od prvotožene stranke (delodajalca) in drugotožene stranke (lastnika avtodvigala, ki je tožnika poškodovalo). Za obravnavo tožbe zoper drugotoženo stranko (ki ni niti tožnikov delodajalec niti zavarovalnica) delovno sodišče ni stvarno pristojno sodišče.
Določila čl. 319 ZPP in 324/III ZPP nalagajo posebno oblikovanost izreka sodbe glede na procesno uveljavljanje pobota, določba čl. 310 ZPP pa v zvezi z zahtevki po nasprotni tožbi nalaga odločitev o takšnem zahtevku.
ZDR člen 18, 79, 113. ZGD-1 člen 35. OZ člen 74, 74/1. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - prokurist - pooblastilo - sindikalni zaupnik - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - prava volja - stroški postopka
Prokurist prvotožene stranke (delodajalca) je imel že na podlagi zakona pooblastilo za zastopaje družbe pri sklepanju materialnopravnih poslov - torej tudi za podpis sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v imenu delodajalca. Za sklepanje tega sporazuma je lahko tudi pisno pooblastil vodjo poslovalnice.
Tožnica kot sindikalna zaupnica ni uživala posebnega pravnega varstva v zvezi s sporazumnim prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, saj posebno pravno varstvo velja le za odpoved pogodbe o zaposlitvi, podane s strani delodajalca.
pogodba o zaposlitvi – odreditev dela na drugem delovnem mestu - premestitev
V kolikor je tožena stranka z organizacijskim navodilom (ki ima lastnost konkretnega akta delodajalca o delavčevih pravicah) posegla v tožničine pravice iz pogodbe o zaposlitvi in jih enostransko spremenila na način, ki ga zakon ne predvideva, saj ji je odredila opravljanje drugega dela, kot ga zajema njeno delovno mesto, je takšno organizacijsko navodilo nezakonito in ima tožnica pravico zahtevati, da jo tožena stranka vrne na opravljanje dela, ki izhaja iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – domneva o obstoju nevarnosti – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – zanikanje poslovnega razmerja v ugovoru
Ni mogoče šteti, da je dolžnik zgolj zanikal obstoj obligacijskega razmerja z upnikom brez navajanja razlogov. Dolžnik je namreč po tem, ko je upnik navedel podlago svojega zahtevka in za svoje navedbe predložil dokazila, s katerimi je dokazoval obstoj svoje terjatve do dolžnika, navajal več konkretnih in obrazloženih ugovorov zoper upnikovo terjatev in v dokaz svojih navedb tudi predlagal izvedbo dokazov. Nenazadnje je treba v tem primeru upoštevati tudi, da je dolžnik vložil ugovor zoper sklep o izvršbi v času, preden je stopila v veljavo novela ZIZ-I, svoje navedbe pa je kasneje konkretiziral. Ne gre torej za primer po 1. točki 1. odstavka 258. člena ZIZ.
plača - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - stroški prehrane - regres za letni dopust - odpravnina - sodba na podlagi pripoznave - prisilna poravnava
Potrjena prisilna poravnava ne more vplivati na terjatve tožnikov, ki so nastale po dnevu začetka prisilne poravnave nad toženo stranko.
Ker v prekinitvah delovnega razmerja pri tožniku ni šlo za situacije, zaradi katerih bi bilo treba v pogledu pravic iz delovnega razmerja pričeti delovno dobo šteti znova, saj je tožnik z manjšimi prekinitvami iz razloga na strani delodajalca nadaljeval z istim delom vrsto let, je treba celotno delovno dobo upoštevati pri odločanju o višini odpravnine, do katere je tožnik upravičen.
odločba imenovanega zdravnika - pritožba - rok za pritožbo
Kljub pravilnemu pravnemu pouku, da se je mogoče zoper odločbo imenovanega zdravnika pritožiti v 5 delovnih dneh, je tožnik pritožbo vložil prepozno. Zato jo je imenovani zdravnik s sklepom pravilno zavrgel.
Glede na prvi odstavek 13. člena ZPP ugotavljanje dejstva ne predstavlja reševanja predhodnega vprašanja, ki je po 206. členu ZPP utemeljen razlog za prekinitev postopka.
Pritožnica v pritožbi ne navaja, da dejstev v zvezi s priposestvovanjem ni mogla navesti pred zaključkom prvostopenjskega postopka. S trditvami, da je stečajni dolžnik imel navedeno nepremičnino v dobroverni lastniški posesti že od leta 1990 dalje do začetka stečajnega postopka ter bi zato moral stečajni upravitelj vložiti tožbo zaradi priposestvovanja, pritožnica ne more uspeti, saj bi navedena dejstva lahko navajala tekom obravnavanega stečajnega postopka, česar pa ni storila.
sklep o ustavitvi postopka - izostanek z naroka - fikcija umika tožbe
Sklicevanje tožnice, da je zaradi iskanja sodišča zamudila narok, ni upravičen razlog za izostanek z naroka. Zaradi izostanka z naroka (poravnalnega oz. prvega naroka za glavno obravnavo) je sodišče utemeljeno štelo, da je tožnica umaknila tožbo.