predlog za preklic naroka – odločitev sodišča o prošnji za preklic naroka – nepristop tožeče stranke na prvi narok za glavno obravnavo – domneva umika tožbe – sodba na podlagi odpovedi – ustavna razveljavitev zakonske določbe
Sodišče stranko o preklicu obvesti, če pa naroka ne prekliče pa velja, da narok bo opravljen. O tem stranke, ki za preklic prosi, ni dolžno obveščati.
Glede na to, da določilo, na podlagi katerega je bila sodba na podlagi odpovedi izdana, ne velja več, je bilo potrebno sodbo razveljaviti.
pravice iz naslova invalidnosti – nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo
Tožnica je zahtevo za priznanje pravice vložila v času veljavnosti ZPIZ-1, ki pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu oziroma nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo ne pozna več. Iz tega razloga toženka ne bi smela odločati, ali gre tožnici ta pravica, ampak bi morala ugotoviti, ali tožnici pripada katera od pravic iz naslova invalidnosti po ZPIZ-1.
izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – začasna odredba
Odločitev zemljiškoknjižnega referenta in sodnika je skladna z določilom, na podlagi katerega se izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve dovoli, če je bil sklep o začasni odredbi razveljavljen oziroma spremenjen.
Napačna je odločitev prvostopenjskega sodišča, s katero je tožencu naložilo sklenitev kupoprodajne pogodbe za sporno nepremičnino, čeprav ima (pod prej navedenimi pogoji) le zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine.
Če nepremičninska družba pred sklenitvijo pogodbe, v zvezi s katero posreduje, ne preveri pravnega stanja nepremičnine in kupca ne opozori glede pravnih napak nepremičnine, ne ravna s predpisano profesionalno skrbnostjo.
prepozen dokazni predlog – prekluzija dokaznega predloga – opravičljiv razlog za prepozen dokazni predlog
Ker je tožeča stranka šele na drugem naroku za glavno obravnavo, ob zaslišanju priče Ja. G. izvedela, da je računovodstvo Ja. G. vodila njegova žena Jo. G. in da je ta bila seznanjena z izdajo računa za opravljena dela svojega moža, ji ni moč očitati, da bi dokaz z njenim zaslišanjem lahko predlagala že prej.
kreditna pogodba – solidarno poroštvo – zapadlost kredita pred koncem glavne obravnave
Dejstvo, da je drugotožena stranka gospodarska pravna oseba, še ne zadošča za obstoj solidarnega poroštva, glede na to, da v konkretnem primeru ne gre za gospodarsko pogodbo. Je pa drugotožena stranka prevzela solidarno poroštvo s tem, ko je podpisana na strani 2 na koncu kreditne pogodbe, katere del so tudi pogodbeni pogoji, ki vsebujejo tudi določbo o solidarnem poroštvu.
Pripis v listini, da tretjetoženka jamči kot porok in dolžnik za terjatve po kreditni pogodbi, je mogoče razumeti le tako, da jamči kot porok in plačnik.
ureditev meje – lastninski spor – zatrjevanje lastninske pravice v postopku zaradi ureditve meje - ustavitev nepravdnega postopka
Zatrjevanje lastninske pravice v postopku zaradi ureditve meje ne more predstavljati predhodnega vprašanja v smislu 8. do 10. člena ZNP, kar bi terjalo morebitno prekinitev postopka. Sodišče, v kolikor seveda gre za mejni spor, namreč močnejšo pravico, pod pogoji, ki jih zakon določa, vedno samo ugotavlja in nato na tej podlagi tudi določi mejo. V kolikor pa ne gre za mejni spor, ampak za lastninskopravni spor, pa se zadeva ne rešuje v nepravdnem, ampak v pravdnem postopku in ravnanje sodišča v tem primeru izrecno ureja 17. člen ZNP.
začasni zastopnik – pooblastilo za zastopanje – zavrženje pritožbe
Od dne, ko je toženec nastopil pred sodiščem, bi odvetnik P. ali Odvetniška družba P. o.p. - d.o.o. lahko zastopala toženca le na podlagi toženčevega pooblastila in ne tudi sklepa o postavitvi začasnega zastopnika z dne 3.12.2008.
davčna obveznost – obligacijski zahtevek – neupravičena pridobitev – nepošteni pridobitelj – razveljavitev zakona po ustavni odločbi
Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom ne zahteva zakonskih zamudnih obresti od obresti od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka, temveč zahteva povračilo zakonskih zamudnih obresti od zneska obresti, ki ga je toženi stranki izplačala na podlagi zakonske določbe, ki je bila z odločbo Ustavnega sodišča razveljavljena. Določba 95. člena ZDavP ne pokriva situacij, kot je predmetna, ko je z odločbo Ustavnega sodišča odpadla pravna podlaga za zaračunavanje zakonskih zamudnih obresti pred izvršljivostjo odločbe o odmeri davka. Tožeča stranka tožbenega zahtevka tudi ni utemeljevala na določbah ZDavP, temveč na določbah OZ o neupravičeni pridobitvi. Ker gre torej za obligacijska razmerja, ki jih določba 95. člena ZDavP ne ureja, niti ne gre za odločanje sodišča o upravni stvari, pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikovim stališčem, da je v danem primeru potrebno uporabiti določbe OZ.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 39/4, 47, 150a, 150b, 406. ZPIZ člen 44, 50. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 30, 33.
starostna pokojnina – valorizacijski količniki
Po ZPIZ-1 se plače iz preteklih let za določitev pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine ne valorizirajo z rastjo povprečne plače, temveč z odstotkom uskladitev pokojnin, zato tožnica neutemeljeno uveljavlja, da so bili pri izračunu pokojninske osnove valorizacijski količniki nepravilno upoštevani.
SPZ člen 33, 33/1, 33/3, 34. EZ člen 71, 76, 76/1, 76/1-6. ZPP člen 426.
motenje posesti – motilno dejanje – odklop električne energije
V pravdah zaradi motenja posesti je odločanje o pravici do priklopa na električno omrežje izključeno.
Ker je tožena stranka odklopila električno energijo kljub veljavni Pogodbi o prodaji in najemu električne energije, je bil odklop izveden protipravno in je s tem tožena stranka motila mirno posest tožeče stranke. Tožena stranka bi morala najprej doseči odpoved Pogodbe o prodaji in najemu električne energije, sklenjene s tožečo stranko, da bi lahko nato (zakonito) odklopila električno energijo.
Če ima več uporabnikov ključe garaže, predstavlja motenje soposesti, če eden od njih samovoljno in na silno zamenja ključavnico, saj to pomeni spremembo dotedanjega načina souporabe garaže.
Toženec je navedel, da je zahteval od GURS ortofoto posnetke nepremičnin šele z dopisom z dne 21. 06. 2010, torej skoraj tri leta po predlaganju tega dokaza. Tako predloženi dokaz pa ni tak, da bi bila sodišču omogočena njegova izvedba. Zato je predlagal nov dokaz. S tem predlogom pa je bil prekludiran, saj ni navedel opravičljivih razlogov, zakaj te procesne aktivnosti ni izpeljal že prej. Upoštevanje takšnega dokaznega predloga bi bilo v nasprotju z načelom koncentracije in pospešitve postopka, ki ga uveljavlja določba 286. člena ZPP.
Izrek sklepa o motenju posesti, s katerim sodišče ugodi tožbenemu zahtevku, ima tradicionalno tri dele. Prvi je ugotovitev posesti in motilnega dejanja, drugi odredba tožencu, da vzpostavi prejšnje posestno stanje, tretji pa vsebuje prepoved takšnega ali drugačnega motilnega dejanja tudi v bodoče. Takšen tožbeni zahtevek je v celoti v skladu s 34. členom SPZ, ki določa obseg sodnega varstva.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 195, 196, 336, 336/2.
zavrženje pritožbe – sosporništvo – ravnanje enega od sospornikov – postulacijska sposobnost – revizija
V določilih ZPP ni omejitev v tem smislu, da posameznega procesnega dejanja (kamor sodi tudi vložitev pritožbe) ne bi mogel opraviti le eden od sospornikov, so pa seveda učinki tako opravljenega dejanja različni glede na to ali gre za navadno ali enotno sosporništvo.
Če od povprečno skrbnega oškodovanca v istih okoliščinah ni mogoče zahtevati, da bi moral pričakovati, da bo pri transportu skozi ožino vrat voziček zaradi prehoda nivojske razlike nenadzorovano zanihal in ga poškodoval, oškodovancu ni mogoče očitati sokrivde za nesrečo, čeprav bi se oškodovanec poškodbi lahko izognil, če rok pri potiskanju vozička ne bi imel ob strani zabojnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067645
ZZZDR člen 59. ZPP člen 154.
skupno premoženje – delež skupnem premoženju – zakonska zveza – pravdni stroški – pravilna priglasitev stroškov
Tudi če bi res le tožnica najela posojilo za nakup stanovanja, kot vztraja v pritožbi (po ugotovitvi sodišča prve stopnje je posojilo dobil tudi zapustnik), ne bi bila upravičena do višjega deleža.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je tožnica zapustniku od leta 1995, ko je zbolel za rakom, pomagala pri negi in skrbela zanj, kar pa ne nudi podlage za višji delež, kot je očitno zmotno prepričana.
zgolj dejstvo, da tožnica ni priglasila stroškov v skladu z ZOdvT, ne nudi podlage za nepriznanje njenih stroškov.
zavarovanje – sklenitev zavarovalne pogodbe – splošni in posebni zavarovalni pogoji – seznanitev s splošnimi zavarovalnimi pogoji
Sklenitelju zavarovanja ni mogoče odreči pravice, da ponudbo poda zavarovalnici šele potem, ko je seznanjen z njenimi splošnimi pogoji zavarovanja. Če pa se s takšnimi pogoji seznani šele ob predložitvi police, mora biti takšna seznanjenost izrecno zaznamovana na polici, svoje soglasje s takšnimi pogoji pa mora sklenitelj zavarovanja izraziti tudi z njenim podpisom.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka ponudbe ni zavrnila v roku osmih dni od njenega prejema, ampak jo je tako, kot je razvidno iz dopisa z dne 17. 1. 2000, v zakonsko določenem roku osmih dni sprejela na način, da je tožeči stranki poslala zavarovalno polico s splošnimi in posebnimi pogoji, ki je bila podpisana s strani tožene stranke. Glede na to, da iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja tudi, da tožeča stranka takšne zavarovalne police ni podpisala, pa takšen dejstveni substrat zadeve že sam po sebi utemeljuje zaključek, da je v konkretnem primeru prišlo do sklenitve pogodbe po 3. odstavku 901. člena ZOR (in ne po 1. odstavku 901. člena, tj. s podpisom police), kar pomeni, da je bila pogodba sklenjena z vsebino, kakršna je bila vsebovana v ponudbi.