CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068186
ZPP člen 212. ZOR člen 200, 200/1, 200/2.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – trditveno in dokazno breme
V dokaz svojih trditev je tožena stranka ponudila zgolj dokaz z zaslišanjem pravdnih strank. Ker sta le-ti izpovedali nasprotno, izpovedba tožene stranke v konkurenci z vsebino izpovedbe tožeče stranke, ki jo potrjujejo predloženi listinski dokazi, ni bila zadostna za zmanjšanje aktualnega procesnega uspeha tožeče stranke v postopku in posledično prevalitev trditvenega in dokaznega bremena ponovno nanjo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067645
ZZZDR člen 59. ZPP člen 154.
skupno premoženje – delež skupnem premoženju – zakonska zveza – pravdni stroški – pravilna priglasitev stroškov
Tudi če bi res le tožnica najela posojilo za nakup stanovanja, kot vztraja v pritožbi (po ugotovitvi sodišča prve stopnje je posojilo dobil tudi zapustnik), ne bi bila upravičena do višjega deleža.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da je tožnica zapustniku od leta 1995, ko je zbolel za rakom, pomagala pri negi in skrbela zanj, kar pa ne nudi podlage za višji delež, kot je očitno zmotno prepričana.
zgolj dejstvo, da tožnica ni priglasila stroškov v skladu z ZOdvT, ne nudi podlage za nepriznanje njenih stroškov.
prepozen dokazni predlog – prekluzija dokaznega predloga – opravičljiv razlog za prepozen dokazni predlog
Ker je tožeča stranka šele na drugem naroku za glavno obravnavo, ob zaslišanju priče Ja. G. izvedela, da je računovodstvo Ja. G. vodila njegova žena Jo. G. in da je ta bila seznanjena z izdajo računa za opravljena dela svojega moža, ji ni moč očitati, da bi dokaz z njenim zaslišanjem lahko predlagala že prej.
izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – začasna odredba
Odločitev zemljiškoknjižnega referenta in sodnika je skladna z določilom, na podlagi katerega se izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve dovoli, če je bil sklep o začasni odredbi razveljavljen oziroma spremenjen.
Napačna je odločitev prvostopenjskega sodišča, s katero je tožencu naložilo sklenitev kupoprodajne pogodbe za sporno nepremičnino, čeprav ima (pod prej navedenimi pogoji) le zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine.
sklepčnost tožbenega zahtevka – poziv na popravo tožbe – zavrnitev nesklepčnega tožbenega zahtevka – trditveno in dokazno breme – stvarna služnost pešpoti
Nesklepčnost tožbenega zahtevka je po svojem bistvu materialnopravni pojem in je podana takrat, ko iz tožbenih navedb ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Vzrok za nesklepčnost obravnavanega tožbenega zahtevka je lahko tudi pomanjkljivo opisan življenjski primer.
Pri objektivni odškodninski odgovornosti oškodovanec ni dolžan dokazati same vzročne zveze kot predpostavke za odškodninsko odgovornost, ampak lažje dokazljivo posredno pravno pomembno dejstvo, to je obstoj zveze med nevarno stvarjo, to je avtobusom, in škodo oziroma t.i. domnevno bazo, vzročna zveza pa se nato domneva.
ZPIZ-1 člen 72, 72/1, 91, 91/1, 91/1-3, 94, 252, 252/2.
invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – razporeditev delovnega invalida na drugo ustrezno delo – nadomestilo za invalidnost – rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je začasno odločbo in z njo v zvezi dokončno odločbo o priznanju pravice do nadomestila za invalidnost neutemeljeno odpravilo in kot argument za odločitev navedlo nejasnost. Nejasnosti pritožbeno sodišče ni ugotovilo, saj iz izreka omenjene odločbe (ter tudi iz obrazložitve) jasno izhaja, da je bila tožniku priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, ki se zavarovancu prizna ob ugotovljeni III. kategoriji invalidnosti, če je (kot tožnik) zmožen za delo s polnim delovnim časom. Nadalje iz izreka izhaja, da bo o pravici in višini nadomestila za invalidnost odločeno s posebno odločbo.
ZPP člen 105, 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1, 13, 13/1.
pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse – učinkovanje sklepa o oprostitvi plačila sodne takse – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – domneva umika pritožbe
Ker je tožena stranka predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo vložila po vložitvi pritožbe, ga je sodišče prve stopnje upoštevaje pravilo o učinkovanju sklepa o oprostitvi plačila sodne takse in pravilo o nastanku taksne obveznosti za pritožbo, pravilno zavrglo kot prepoznega.
Ker pa tožena stranka po prejemu opomina na plačilo sodne takse za vloženo pritožbo le-te v postavljenem roku 15 dni ni plačala, je sodišče prve stopnje pravilno štelo pritožbo za umaknjeno.
Zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi predvideva 15. člen ZVEtL v zvezi s 26. členom tega zakona. Zaznambo sodišče opravi, če prejme odredbo nepravdnega sodišča, pa tudi če predlog za zaznambo vloži predlagatelj po ZVEtL. V postopku zaznambe se ne odloča o utemeljenosti postopka, marveč je pomembno le-to, ali tak postopek obstaja ali ne. To pravno dejstvo, torej obstoj postopka po ZVEtL, je predmet zaznambe.
ZVEtL v prehodnih in končnih določbah ureja primere, ko se predlog nanaša na določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 01. 01. 2003. V teh primerih lahko upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku iz 26. člena ZVEtL ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu.
davčna obveznost – obligacijski zahtevek – neupravičena pridobitev – nepošteni pridobitelj – razveljavitev zakona po ustavni odločbi
Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom ne zahteva zakonskih zamudnih obresti od obresti od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka, temveč zahteva povračilo zakonskih zamudnih obresti od zneska obresti, ki ga je toženi stranki izplačala na podlagi zakonske določbe, ki je bila z odločbo Ustavnega sodišča razveljavljena. Določba 95. člena ZDavP ne pokriva situacij, kot je predmetna, ko je z odločbo Ustavnega sodišča odpadla pravna podlaga za zaračunavanje zakonskih zamudnih obresti pred izvršljivostjo odločbe o odmeri davka. Tožeča stranka tožbenega zahtevka tudi ni utemeljevala na določbah ZDavP, temveč na določbah OZ o neupravičeni pridobitvi. Ker gre torej za obligacijska razmerja, ki jih določba 95. člena ZDavP ne ureja, niti ne gre za odločanje sodišča o upravni stvari, pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikovim stališčem, da je v danem primeru potrebno uporabiti določbe OZ.
OZ izrecno ne omejuje sklepanja posredniških pogodb na določen krog oseb, je pa iz določila glede skrbnosti posrednika možno zaključiti, da posrednik dejavnost posredovanja opravlja poklicno. Od osebe, ki se s posredništvom ne ukvarja poklicno in se kot taka tudi ne predstavlja v stikih s strankami, ni mogoče zahtevati in pričakovati ravnanja, ki ustreza standardu dobrega gospodarstvenika, niti ni mogoče nanjo na tej podlagi prevaliti odgovornosti za škodo, ki je morebiti nastala zaradi opustitve določenih ravnanj, ki sicer pritičejo dobremu gospodarstveniku.
ZPP člen 206, 206/1. ZDen člen 72, 72/2, 78, 78/2.
prehod denacionaliziranega premoženja na dediče – prikrajšanje dediča zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja – skupnost dedičev denacionaliziranega premoženja
Skupnost dedičev se ustvari s pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe. Gre za lastninsko skupnost, predvideno s stvarnopravno zakonodajo, katere predmet je denacionalizirano premoženje. Ta skupnost dedičev lahko vstopa tudi v obligacijske odnose – nastopa navzven v pravne povezave s tretjimi osebami, vendar zgolj v zadevah upravljanja, uživanja skupne stvari in razpolaganja s skupno stvarjo. V takem primeru so v pravdnem postopku res le vsi skupaj aktivno legitimirani.
Niti splošna obligacijska določila in niti 72. čl. ZDen dedičev ne silijo, da zahtevek po 2 odst. 72. čl. ZDen uveljavljajo skupaj. Posledica dejstva, da premoženja določen čas ni bilo mogoče uporabljati, ga upravljati oz. z njim razpolagati, se je odrazila v sferi vsakega od dedičev in vsak od njih samostojno odloča, ali bo to prikrajšanje uveljavil ali ne. Gre za individualno prikrajšanje in ne prikrajšanje skupnosti dedičev, zato je, tudi pred izdajo sklepa o dedovanju, vsak od dedičev samostojno legitimiran za uveljavitev tovrstnega zahtevka.
stroški – stroški postopka – prosti preudarek – zakonski spor – razveza zakonske zveze
V postopku v zakonskih sporih odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Pri tem je treba pravično upoštevati vse okoliščine posameznega primera.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da vrednost z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR, je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je takšna revizija nedovoljena in da jo je zato potrebno zavreči, pravilna in zakonita.
pravice iz naslova invalidnosti – invalidnost – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga – mnenje invalidske komisije
Predlagani dokazi (pribava zdravstvenega kartona tožnika, zaslišanje njegovega osebnega zdravnika in postavitev sodnega izvedenca medicinske stroke) niso taki, da bi bili očitno neprimerni ali da bi dokazovali nekaj, kar bi bilo že dokazano, zato bi jih moralo sodišče prve stopnje izvesti, ne pa zgolj na podlagi mnenj invalidske komisije presoditi, da pri tožniku ni podana invalidnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0067636
ZD člen 128, 128/1.
dedovanje premoženja zapustnika, ki je užival socialno pomoč – obseg zapuščine
V primeru, da je zapustnik užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem skrbstvu (stroški družinskega pomočnika) ne pride do dedovanja tistega njegovega premoženja, ki ustreza vrednosti pomoči in to premoženje ne sodi v zapuščino, saj pripada dajalcu pomoči.
oprostitev plačila sodnih taks – stečajni dolžnik – pravna oseba – taksne oprostitve na podlagi zakona
V kolikor bi zakonodajalec nameraval stečajnega dolžnika oprostiti plačila sodnih taks in s tem posredno zagotoviti višji odstotek poplačila upnikov, bi to nedvomno jasno zapisal v določbah, ki urejajo taksne oprostitve na podlagi zakona, pa tega ni storil.