razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami – sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami – upravnik
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi ugotovitve, da je upravnik naročal sporne storitve ter da računi glasijo nanj, zmotno materialnopravno zaključilo, da tožena stranka ni zavezanec za plačilo vtoževanih računov, saj ni pravno odločilno, kdo je naročal storitve, temveč v čigavem imenu in za čigav račun jih je naročal.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 98, 101, 163, 163/2, 387, 387/1, 387/1-1, 397, 397/3. ZDR člen 199, 200, 204.
pravice na podlagi invalidnosti – poslabšanje invalidnosti – zaposlitev na drugem ustreznem delu – nadomestilo za invalidnosti – invalid III. kategorije invalidnosti
Tožnica je bila s pravnomočno sodbo razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je bila priznana pravica do razporeditve oziroma do zaposlitve na drugem ustreznem delu, kjer se ne zahteva hoja po stopnicah in lestvah, pogosto počepanje in dvigovanje bremen nad 5 kg v polnem delovnem času. Ker že ves čas, od ugotovljene invalidnosti III. kategorije, tožnica ni bila zmožna za dviganje bremen s tal, nad višino ramen in za delo več kot 8 ur dnevno, je sodišče druge stopnje po opravljani pritožbeni obravnavi tožnici spremenjeno pravico do premestitve priznalo s prvim dnem naslednjega meseca po pravnomočnosti predhodne sodbe.
Delodajalec je tožnici dolžan zagotoviti delo v skladu z omejitvami. V nasprotnem primeru lahko tožnica zahteva odpravo kršitev po postopku, določenem v 204. čl. ZDR. Odgovornost za zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev je izključno delodajalčeva in je tudi sankcionirana kot prekršek.
krajevna pristojnost – pristojnost v sporih o nepremičninah – zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe – izbrisna tožba
Zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe, ki ga je tožnik kumulativno uveljavljal poleg zahtevka po izbrisni tožbi, ima v razmerju do slednjega položaj vmesnega ugotovitvenega zahtevka, ki ga tožnik lahko uveljavlja poleg glavnega zahtevka ali pa tudi ne. Ker torej predmetni spor sodi med spore o stvarnih pravicah na nepremičninah, nepremičnina pa leži na območju sodišča v Novem mestu, se je sodišče prve stopnje pravilno izreklo, da je za sojenje v tem sporu krajevno pristojno.
Glede ugotavljanja invalidnosti v primeru, ko gre za samozaposlenega, je treba ugotoviti, ali je glede na spremembe v zdravstvenem stanju zavarovanec še zmožen opravljati svojo dejavnost v polnem delovnem času. Poleg zdravstvenega stanja je zato pomembno, kakšno dejavnost opravlja in kakšne so zahteve dejavnosti oziroma kakšna opravila so v zvezi z opravljanjem dejavnosti potrebna. Od zahtev njegove dejavnosti je namreč odvisno, ali jo je še zmožen opravljati v polnem obsegu ali ne in ali je torej pri njem podana invalidnost ali ne.
stroški postopka – umik tožbe – nagrada za zastopanje – ZOdvT – vrednost spornega predmeta
Sodišče prve stopnje bi moralo pri odmeri stroškov upoštevati, da so bili trije individualni delovni spori združeni v skupno obravnavanje. Združen postopek pomeni, da gre sedaj samo za eno zadevo, tako da bi moralo sodišče prve stopnje nadalje za ugotovitev osnove, od katere se odmeri nagrada za zastopanje, sešteti vrednost vseh treh tožbenih zahtevkov.
pravočasnost odgovora na tožbo – sodba na podlagi pripoznave - vročilnica
Vročilnica ima vse elemente javne listine, zato se šteje, da je tisto kar je v njej potrjeno resnično. Pri tem pa je dovoljeno dokazovati, da v vročilnici ugotovljena dejstva niso resnična. Tožena stranka je v pritožbi sicer zatrjevala, da vsebina vročilnice ne izkazuje pravilne vročitve tožbe njej, vendar pa svojih trditev ni podkrepila z nobenimi dokazi, niti ni predlagala izvedbo kakšnega dokaza, kar bi morala storiti. S prepričljivejšim dokazom bi namreč tožena stranka lahko izkazala, da ji tožba ni bila vročena tistega dne kot je navedeno v vročilnici. Zgolj pritožbeno zatrjevanje, da je bila vročitev nepravilna in da je pošiljko s tožbo dejansko prejela dan ali dva pozneje kot je navedeno v vročilnici pa ne zadostuje, kakor tudi ne sklicevanje na fotokopijo vročilnice, iz katere kot rečeno izhaja, da je tožena stranka tožbo prejela dne 18. 05. 2010.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 174, 175, 175/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – disciplinska odgovornost – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – kršitev poslovne tajnosti
Glede na novo ureditev odgovornosti delavca za obveznost iz delovnega razmerja ni treba, da bi bile kršitve taksativno naštete v splošnih aktih (pravilniku) delodajalca, še manj, da bi bilo pri tem vnaprej opredeljeno, kako mora delodajalec ukrepati v primeru takšne ali drugačne kršitve. Razmejitev med disciplinsko odgovornostjo in izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je odvisna od tega, ali so izpolnjeni dodatni, v zakonu določeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da je tožena stranka lahko podala odpoved (ob izpolnjenih zakonsko določenih pogojih) tudi za kršitve obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, čeprav je za te kršitve v pravilniku določeno, da predstavljajo disciplinske kršitve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – vinjenost na delu
V določenih primerih je že narava ali teža kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja takšna, da obstoje okoliščine oziroma interesi, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem do izteka odpovednega roka. V tej zadevi je o tem sklepati na podlagi dejstev, da je bilo pri toženi stranki, ki se ukvarja z dejavnostjo gradbeništva, ki je sama po sebi nevarna, prepovedano delo pod vplivom alkohola in da tožnik te prepovedi ni spoštoval, kljub temu da je bil z njo seznanjen. Zaradi takšne kršitve obveznosti iz delovnega razmerja mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Pri presoji, ali je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev, se ne upoštevajo delavci, katerim je delovno razmerje prenehalo na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi, v kolikor so bili razlogi za prenehanje delovnega razmerja na njihovi strani.
plača – osnovna plača – stimulativni del plače – provizija
Z določitvijo (koeficienta) zneska osnovne plače v pogodbi o zaposlitvi, skupaj s provizijskim načinom obračunavanja in izplačevanja plače v skladu s podjetniško KP in splošnimi akti tožene stranke, določbe ZDR o plačilu za delo niso bile kršene.
razdelitev stroškov obnove vodovoda – vodovodno omrežje v industrijski coni je v lasti tožeče stranke – neupravičena pridobitev
Tožeča stranka ni uspela izpodbiti pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje: (1) da med pravdnima strankama ne obstoji dogovor oziroma pogodbena podlaga, iz katere bi izhajalo, da bo tožena stranka tožeči stranki povrnila sorazmeren delež od skupnega stroška obnove vodovoda; (2) in da glede na zatrjevani status tožeče stranke kot lastnika vodovodnega in komunalnega omrežja tudi ne obstoji na zakonu temelječa obveznost tožene stranke, da kot uporabnica vode, tožeči stranki povrne stroške obnove njenega omrežja.
plača – povračilo stroškov v zvezi z delom – pogodba o zaposlitvi
Dejstvo, da tožnik v času delovnega razmerja zoper višino plače ni ugovarjal, še ne pomeni, da tožbeni zahtevek za plačilo višje plače ni utemeljen, ker lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja (kadarkoli, omejitev predstavlja edino 5-letni zastaralni rok) neposredno pred delovnim sodiščem.
ponoven vstop v zavarovanje – delna pokojnina – odvetniška dejavnost
Ker je tožnica z dnem 1. 1. 2008 ponovno začela opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovana (ponovno se je vpisala v imenik odvetnikov), ji je toženec z dnem 31. 12. 2007 utemeljeno ustavil izplačevanje starostne pokojnine.
ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-c, 47, 47/2. ZDR člen 8, 8/3, 8/5. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 36, 36/5, 47, 47/5.
kolektivni delovni spor – splošni akt delodajalca – sindikat pri delodajalcu – letni dopust
Glede na to, da je bil presojani pravilnik o letnih dopustih nasprotnega udeleženca pred sprejemom poslan v mnenje reprezentativnemu sindikatu, ki se šteje za sindikat pri delodajalcu, ni bilo podlage za enostransko urejanje oziroma določanje dni trajanja dodatnega letnega dopusta v pravilniku, ampak bi moralo biti to vprašanje urejeno v kolektivni pogodbi.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za uskladitev pokojnine za 4,6 % (za odpravo dokončne odločbe in za spremembo prvostopne odločbe, v kateri je pravilno odmerjeno pokojnino zvišalo za 4,6 %), saj je bila uskladitev sprejeta šele po izdaji izpodbijanih odločb.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro
Ker je tožena stranka v obdobju 3 mesecev podala odpovedi le 19 delavcem, ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita. Pri ugotavljanju večjega števila delavcev se ne upoštevajo delavci, ki so sporazumno odpovedali pogodbe o zaposlitvi, v kolikor so bili razlogi za odpoved na njihovi strani delavca in v kolikor jim tožena stranka ne bi redno odpovedala pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
V primeru uporabe avtorskih del je uporabnik dolžan pridobiti materialne avtorske pravice in plačati nadomestilo za uporabo avtorskih del. Če uporabnik avtorskih del ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, krši materialne avtorske pravice. Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da tožeči stranki že določba 4. odstavka 159. člena ZASP daje podlage za uveljavljanje civilnopravnega zahtevka, kot ga je uveljavljala v tej pravdi. Neizpolnjevanje obveznosti uporabnikov varovanih del ima v civilnopravnem smislu za posledico podlago za uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del ali uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine po 2. in 3. odstavku 168. člena ZASP.
ZGD-1 člen 402, 402/1, 403, 403/3, 404, 404/5. ZFPPIPP člen 422.
prisilna likvidacija – nedelovanje poslovodstva – prenehanje družbe
Upoštevaje, da je vpis zastopnika v sodni register deklaratorne narave, samo dejstvo, da zakoniti zastopnik ni vpisan v sodni register, ne zadošča za zaključek, da poslovodstvo dolžnika ne deluje več kot 12 mesecev in je podan razlog za prisilno likvidacijo družbe zaradi prenehanja družbe.
stari ZDR – sklep o prenehanju delovnega razmerja – disciplinski postopek – splošni akt delodajalca – objava
Ker spremembe in dopolnitve pravilnika o delovnih razmerjih tožene stranke niso bile objavljene in tako niso začele veljati, je odločba disciplinske komisije (o prenehanju delovnega razmerja), temelječa na teh spremembah in dopolnitvah, brez pravnega učinka.
invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – nadomestilo za invalidnost – preostala delovna zmožnost – samozaposleni
Sodišče prve stopnje je tožnika pravilno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do nadomestila za invalidnost. S tem ni odločilo mimo tožbenega zahtevka (za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti), saj je bistvo uveljavljanja pravic iz invalidnosti poleg razbremenitev pri delu tudi priznanje pravic do denarnih prejemkov.
Pravice do premestitve samozaposlenemu zavarovancu res ni mogoče priznati, vendar to ne pomeni, da tožniku ni treba določiti omejitev pri delu, ki so pomembne tako za uveljavljanje pravic pri toženi stranki kot za uveljavljanje pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Če bo tožena stranka ugotovila, da tožnik kot samozaposleni dejavnosti kleparstva in krovstva (svoje glavne dejavnosti) ne more opravljati, se bo štelo, da je tožniku dejavnost prenehala neodvisno od njegove volje oziroma krivde, tako da bo po prenehanju izplačevanja morebitnega nadomestila za primer brezposelnosti upravičen do nadomestila za invalidnost v višini 60 % invalidske pokojnine,