krajevna pristojnost – pristojnost v sporih o nepremičninah – zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe – izbrisna tožba
Zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe, ki ga je tožnik kumulativno uveljavljal poleg zahtevka po izbrisni tožbi, ima v razmerju do slednjega položaj vmesnega ugotovitvenega zahtevka, ki ga tožnik lahko uveljavlja poleg glavnega zahtevka ali pa tudi ne. Ker torej predmetni spor sodi med spore o stvarnih pravicah na nepremičninah, nepremičnina pa leži na območju sodišča v Novem mestu, se je sodišče prve stopnje pravilno izreklo, da je za sojenje v tem sporu krajevno pristojno.
razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami – sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami – upravnik
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi ugotovitve, da je upravnik naročal sporne storitve ter da računi glasijo nanj, zmotno materialnopravno zaključilo, da tožena stranka ni zavezanec za plačilo vtoževanih računov, saj ni pravno odločilno, kdo je naročal storitve, temveč v čigavem imenu in za čigav račun jih je naročal.
Glede ugotavljanja invalidnosti v primeru, ko gre za samozaposlenega, je treba ugotoviti, ali je glede na spremembe v zdravstvenem stanju zavarovanec še zmožen opravljati svojo dejavnost v polnem delovnem času. Poleg zdravstvenega stanja je zato pomembno, kakšno dejavnost opravlja in kakšne so zahteve dejavnosti oziroma kakšna opravila so v zvezi z opravljanjem dejavnosti potrebna. Od zahtev njegove dejavnosti je namreč odvisno, ali jo je še zmožen opravljati v polnem obsegu ali ne in ali je torej pri njem podana invalidnost ali ne.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 98, 101, 163, 163/2, 387, 387/1, 387/1-1, 397, 397/3. ZDR člen 199, 200, 204.
pravice na podlagi invalidnosti – poslabšanje invalidnosti – zaposlitev na drugem ustreznem delu – nadomestilo za invalidnosti – invalid III. kategorije invalidnosti
Tožnica je bila s pravnomočno sodbo razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in ji je bila priznana pravica do razporeditve oziroma do zaposlitve na drugem ustreznem delu, kjer se ne zahteva hoja po stopnicah in lestvah, pogosto počepanje in dvigovanje bremen nad 5 kg v polnem delovnem času. Ker že ves čas, od ugotovljene invalidnosti III. kategorije, tožnica ni bila zmožna za dviganje bremen s tal, nad višino ramen in za delo več kot 8 ur dnevno, je sodišče druge stopnje po opravljani pritožbeni obravnavi tožnici spremenjeno pravico do premestitve priznalo s prvim dnem naslednjega meseca po pravnomočnosti predhodne sodbe.
Delodajalec je tožnici dolžan zagotoviti delo v skladu z omejitvami. V nasprotnem primeru lahko tožnica zahteva odpravo kršitev po postopku, določenem v 204. čl. ZDR. Odgovornost za zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev je izključno delodajalčeva in je tudi sankcionirana kot prekršek.
stroški postopka – umik tožbe – nagrada za zastopanje – ZOdvT – vrednost spornega predmeta
Sodišče prve stopnje bi moralo pri odmeri stroškov upoštevati, da so bili trije individualni delovni spori združeni v skupno obravnavanje. Združen postopek pomeni, da gre sedaj samo za eno zadevo, tako da bi moralo sodišče prve stopnje nadalje za ugotovitev osnove, od katere se odmeri nagrada za zastopanje, sešteti vrednost vseh treh tožbenih zahtevkov.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 174, 175, 175/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – disciplinska odgovornost – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – kršitev poslovne tajnosti
Glede na novo ureditev odgovornosti delavca za obveznost iz delovnega razmerja ni treba, da bi bile kršitve taksativno naštete v splošnih aktih (pravilniku) delodajalca, še manj, da bi bilo pri tem vnaprej opredeljeno, kako mora delodajalec ukrepati v primeru takšne ali drugačne kršitve. Razmejitev med disciplinsko odgovornostjo in izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je odvisna od tega, ali so izpolnjeni dodatni, v zakonu določeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da je tožena stranka lahko podala odpoved (ob izpolnjenih zakonsko določenih pogojih) tudi za kršitve obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, čeprav je za te kršitve v pravilniku določeno, da predstavljajo disciplinske kršitve.
pravočasnost odgovora na tožbo – sodba na podlagi pripoznave - vročilnica
Vročilnica ima vse elemente javne listine, zato se šteje, da je tisto kar je v njej potrjeno resnično. Pri tem pa je dovoljeno dokazovati, da v vročilnici ugotovljena dejstva niso resnična. Tožena stranka je v pritožbi sicer zatrjevala, da vsebina vročilnice ne izkazuje pravilne vročitve tožbe njej, vendar pa svojih trditev ni podkrepila z nobenimi dokazi, niti ni predlagala izvedbo kakšnega dokaza, kar bi morala storiti. S prepričljivejšim dokazom bi namreč tožena stranka lahko izkazala, da ji tožba ni bila vročena tistega dne kot je navedeno v vročilnici. Zgolj pritožbeno zatrjevanje, da je bila vročitev nepravilna in da je pošiljko s tožbo dejansko prejela dan ali dva pozneje kot je navedeno v vročilnici pa ne zadostuje, kakor tudi ne sklicevanje na fotokopijo vročilnice, iz katere kot rečeno izhaja, da je tožena stranka tožbo prejela dne 18. 05. 2010.
invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – nadomestilo za invalidnost – preostala delovna zmožnost – samozaposleni
Sodišče prve stopnje je tožnika pravilno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do nadomestila za invalidnost. S tem ni odločilo mimo tožbenega zahtevka (za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti), saj je bistvo uveljavljanja pravic iz invalidnosti poleg razbremenitev pri delu tudi priznanje pravic do denarnih prejemkov.
Pravice do premestitve samozaposlenemu zavarovancu res ni mogoče priznati, vendar to ne pomeni, da tožniku ni treba določiti omejitev pri delu, ki so pomembne tako za uveljavljanje pravic pri toženi stranki kot za uveljavljanje pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Če bo tožena stranka ugotovila, da tožnik kot samozaposleni dejavnosti kleparstva in krovstva (svoje glavne dejavnosti) ne more opravljati, se bo štelo, da je tožniku dejavnost prenehala neodvisno od njegove volje oziroma krivde, tako da bo po prenehanju izplačevanja morebitnega nadomestila za primer brezposelnosti upravičen do nadomestila za invalidnost v višini 60 % invalidske pokojnine,
pravice na podlagi invalidnosti – poklicna rehabilitacija
Tožnica je alergična na nikelj, ki je ubikvitaren alergen, ki se nahaja v številnih snoveh – v najrazličnejših izdelkih, kot so nikljeve spojine iz litine, v različnih kovinskih inštrumentih in strojih, zaponkah, nakitu, barvah in glazurah, umetnih smolah kot tudi v pralnih praških – tudi na tožničinem delovnem mestu šivilje. Iz tega razloga je tožnica upravičeno uveljavljala pravice iz naslova invalidnosti, konkretno pravico do poklicne rehabilitacije in usposobitev za drugo delo, ki je glede na njeno starost smotrna.
ZDSS-1 člen 73, 73/2. ZPP člen 2, 2/1, 184, 184/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo – tožbeni zahtevek
Tožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje s postavljenim tožbenim zahtevkom uveljavljal začasno nezmožnost za delo od 9. 12. 2009 do 30. 3. 2010 v polnem delovnem času, čemur je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ugodilo. Zato v pritožbi zoper sodbo ne more več uveljavljati začasne nezmožnosti za delo tudi od 31. 3. 2010 dalje.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za uskladitev pokojnine za 4,6 % (za odpravo dokončne odločbe in za spremembo prvostopne odločbe, v kateri je pravilno odmerjeno pokojnino zvišalo za 4,6 %), saj je bila uskladitev sprejeta šele po izdaji izpodbijanih odločb.
navedbe strank – narok za glavno obravnavo – načelo neposrednosti – načelo kontradiktornosti – bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je v tem individualnem delovnem sporu opravilo zgolj en narok za glavno obravnavo, na katerem je tožniku s sklepom določilo rok za odgovor na navedbe in dokazne predloge tožene stranke. Tožnik je v roku na navedbe tožene stranke odgovoril in predlagal dokaze, sodišče prve stopnje pa novega naroka za glavno obravnavo, na katerem bi njegove navedbe in dokazne predloge obravnavalo, ni opravilo, ampak je izdalo izpodbijano sodbo, s katero je odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Opisano ravnanje je v nasprotju z načeloma kontradiktornosti in neposrednosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – zagovor – bolniški stalež – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Dejstvo, da je delavec v bolniškem staležu, ne odvezuje delodajalca, da delavca povabi na zagovor,
ker je pravica do zagovora kršena zaradi opustitve delodajalca (ki delavca ne povabi na zagovor), je iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Pri presoji, ali je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev, se ne upoštevajo delavci, katerim je delovno razmerje prenehalo na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi, v kolikor so bili razlogi za prenehanje delovnega razmerja na njihovi strani.
starostna pokojnina – nova odmera pokojnine – dohodek iz dobička
Zahteve za novo odmero pokojnine, ker tožniku pri izračunu pokojninske osnove ni bil upoštevan dohodek iz naslova dobička podjetja, toženec ne bi smel zavreči po 4. toč. 1. odst. 129. čl. ZUP, saj se 4. toč. 1. odst. 129. čl. ZUP uporabi takrat, če je o isti upravni stvari že bilo pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so bile naložene kakšne obveznosti, ali če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek. Organ, ki najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže ravna enako tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Nobeno od navedenih stanj ni bilo podano v predmetni zadevi in bi zato moral toženec o zahtevi odločiti po vsebini.
dodatek za pomoč in postrežbo – pogoji za priznanje
Tožnik ni upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, saj se lahko sam prehranjuje in umiva po obrazu, za opravljanje ostalih življenjskih funkcij pa rabi pomoč druge osebe.
starostna pokojnina – nova odmera pokojnine – dohodek iz dobička
Zahteve za novo odmero pokojnine, ker tožniku pri izračunu pokojninske osnove ni bil upoštevan dohodek iz naslova dobička podjetja, toženec ne bi smel zavreči po 4. toč. 1. odst. 129. čl. ZUP, saj se 4. toč. 1. odst. 129. čl. ZUP uporabi takrat, če je o isti upravni stvari že bilo pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so bile naložene kakšne obveznosti, ali če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek. Organ, ki najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže ravna enako tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Nobeno od navedenih stanj ni bilo podano v predmetni zadevi in bi zato moral toženec o zahtevi odločiti po vsebini.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-2, 54, 130, 130/1, 204, 204/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – sodno varstvo – nadomeščanje odsotnega delavca – koriščenje letnega dopusta – povračilo stroškov v zvezi z delom – stroški prehrane
V primeru, če delovno razmerje že od vsega začetka ni zakonito sklenjeno za določen čas ali če do tega pride pri eni od vmesnih pogodb o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas in lahko preneha le zaradi razlogov, ki so v zakonu določeni za prenehanje takšnega delovnega razmerja. Dejstva, ki se nanašajo na zakonitost sklepanja posameznih pogodb o zaposlitvi za določen čas, lahko delavec uveljavlja vse do poteka roka za sodno varstvo v zvezi z zadnjo pogodbo o zaposlitvi za določen čas.
Toženec v pritožbi opozarja le na težko socialno stanje. Vprašanje odloga plačila dolga, morebitnega obročnega odplačevanja ali celo oprostitve plačila dolga pa ni predmet sodnega odločanja v sporu, v katerem se zahteva vrnitev sredstev, izplačanih iz naslova štipendij, temveč je to lahko le predmet medsebojnega dogovora strank.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 67, 97, 261, 261/7. ZZZPB člen 69, 69/2. ZUP člen 169, 169/1, 171/1. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 18, 18/2, 36/1, 38/2.
invalidnost – pravice iz invalidnosti – tujec
Tožnik, ki še ni dopolnil 63 let starosti in še lahko opravlja drugo lažje delo v polnem delovnem času (III. kategorija invalidnosti), nima pravice do invalidske pokojnine. Kot državljanu ZDA, ki v Sloveniji ni vključen v obvezno zavarovanje in v Sloveniji stalno ne prebiva, mu na podlagi III. kategorije invalidnosti drugih pravic (razen invalidske pokojnine) ni mogoče priznati, ker bi se kot tujec lahko prijavil pri zavodu za zaposlovanje le, če bi imel osebno delovno dovoljenje (97. člen ZPIZ-1).