Ker tožba še ni bila vročena toženi stranki, se pravda ni začela. Ker pa se pravda ni začela, ni bilo podlage za prekinitev postopka, četudi je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, saj se zoper njo postopek še ni začel. Sodišče je ravnalo pravilno, ker je tožečo stranko pozvalo k popravi tožbe, ko je ugotovilo, da je tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, postopek pa bi se lahko nadaljeval le zoper dediče po pokojnem lastniku d.o.o., ki je bila izbrisana.
izbira načina povrnitve škode – denarna odškodnina – vzpostavitev prejšnjega stanja – predpravdni pobot
Sodišče prisodi oškodovancu denarno odškodnino, če jo ta zahteva, razen če okoliščine danega primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja. V konkretnem primeru je tožeča stranka uveljavljala denarno odškodnino za protipravno odtujen stroj, utemeljila pa je tudi okoliščine, ki vrnitve stanja ne opravičujejo.
ZDR člen 82, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 240, 240/1, 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - direktor - reintegracija
Ob ugotovitvi, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker tožniku ni mogoče očitati kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, je utemeljen tudi reintegracijski tožbeni zahtevek. V okviru tega tožbenega zahtevka sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni naložilo, da tožnika pozove nazaj na delovno mesto direktorja, ampak je odločilo le o tem, da je tožena stranka dolžna pozvati tožnika, ki ima pri njej sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nazaj na delo.
ZDR člen 20, 20/1, 22, 26, 26/5, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – posebno varstvo pred odpovedjo – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi – preventivni zdravstveni pregled – zmožnost za delo
Ker tožena stranka tožniku – invalidu ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi niti ni predhodno pridobila mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved ni zakonita.
ZJU člen 24, 153. ZDR člen 14, 29. OZ člen 22, 28, 99.
javni uslužbenec – plača – pogodba o zaposlitvi – izpodbojnost
Tožena stranka je tožniku zakonito obračunavala in izplačevala plačo na podlagi količnika, kot je bil dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. V kolikor je prišlo na strani tožnika pri podpisu pogodbe do napake volje, zmote o predmetu ali kakršnegakoli dvoma o pravilnosti pogodbe, bi moral zaradi tega veljavnost pogodbe o zaposlitvi izpodbijati v predpisanih rokih. Ker tega ni storil, tožbeni zahtevek za obračun in plačilo višje plače ni utemeljen.
plača – individualna pogodba o zaposlitvi – poslovodna oseba
Kriteriji gospodarske zbornice o določitvi plače direktorjev ne predstavljajo formalne podlage, pač pa le priporočilo strankam za določitev plače. Zato določba v individualni pogodbi o zaposlitvi, da je toženec upravičen do nižje plače, kot bi mu šla na podlagi kriterijev, ni nična, za toženca pa tudi ne veljajo določbe o minimalni plači, ker gre za poslovodno osebo.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje zamudno sodbo izdalo zoper pravno osebo, ki v tožbi ni bila označena kot tožena stranka, zamudna sodba ni zakonita.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost delničarja za obveznosti družbe – aktivni družbenik – pasivni družbenik
Aktivnost oz. neaktivnost družbenika ali delničarja je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, glede na položaj delničarja v določeni družbi. Šele celoviti pogled na položaj posameznega družbenika (oz. delničarja) glede na okoliščine konkretnega primera lahko da odgovor na vprašanje, ali je družbenik pravno in dejansko lahko vplival na poslovanje družbe, zaradi česar ga je mogoče opredeliti kot aktivnega družbenika. Iz ugotovitve, da je bil D. T. delničar v deležu preko 13% delnic in hkrati zakoniti zastopnik, pomeni, da je nedvomno lahko vplival na poslovanje družbe v smislu kriterija, kot ga je opredelilo ustavno sodišče v navedeni odločbi. Zato je materialnopravno zmotno sklepanje prvostopenjskega sodišča na njegov pasivni položaj delničarja.
Tožnik je upravičen do plačila za nadure le za dejansko opravljene ure dela, te pa predstavljajo ure efektivne vožnje in ure dela v zvezi z nakladanjem in razkladanjem, pri čemer ni bistveno, ali je imel tožnik za to delo pisno odredbo tožene stranke.
ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-c, 47, 47/2. ZDR člen 8, 8/3, 8/5. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 36, 36/5, 47, 47/5.
kolektivni delovni spor – splošni akt delodajalca – sindikat pri delodajalcu – letni dopust
Glede na to, da je bil presojani pravilnik o letnih dopustih nasprotnega udeleženca pred sprejemom poslan v mnenje reprezentativnemu sindikatu, ki se šteje za sindikat pri delodajalcu, ni bilo podlage za enostransko urejanje oziroma določanje dni trajanja dodatnega letnega dopusta v pravilniku, ampak bi moralo biti to vprašanje urejeno v kolektivni pogodbi.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za uskladitev pokojnine za 4,6 % (za odpravo dokončne odločbe in za spremembo prvostopne odločbe, v kateri je pravilno odmerjeno pokojnino zvišalo za 4,6 %), saj je bila uskladitev sprejeta šele po izdaji izpodbijanih odločb.
Dejstvo, da se je nad toženo stranko začel postopek prisilne poravnave, ne vpliva na tek individualnega delovnega spora. Individualnega delovnega spora zaradi začetka postopka prisilne poravnave ni treba prekiniti.
Predlog za obnovo postopka, ki ga tožnikov pooblaščenec ni vložil kot odvetnik, ampak kot univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Toženec v pritožbi opozarja le na težko socialno stanje. Vprašanje odloga plačila dolga, morebitnega obročnega odplačevanja ali celo oprostitve plačila dolga pa ni predmet sodnega odločanja v sporu, v katerem se zahteva vrnitev sredstev, izplačanih iz naslova štipendij, temveč je to lahko le predmet medsebojnega dogovora strank.
plača – povračilo stroškov v zvezi z delom – pogodba o zaposlitvi
Dejstvo, da tožnik v času delovnega razmerja zoper višino plače ni ugovarjal, še ne pomeni, da tožbeni zahtevek za plačilo višje plače ni utemeljen, ker lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja (kadarkoli, omejitev predstavlja edino 5-letni zastaralni rok) neposredno pred delovnim sodiščem.
Tožnica je v tožbi in v pripravljalnih vlogah obširno pojasnila, da je zakoniti zastopnik tožene stranke prekinil komunikacijo z njo, ji odvzel delovne naloge ter pooblastila, ki izhajajo iz njene pogodbe o zaposlitvi, ji onemogočil opravljanje delovnih nalog po pogodbi o zaposlitvi, jo razrešil z dotedanjih funkcij in delovnih skupin, jo izoliral iz njenega dotedanjega delovnega okolja, ji odvzel poslovne prostore, s čimer je tožena stranka tožnici povzročila duševne bolečine, vsled česar so podani vsi elementi odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi mobbinga. Resničnost in utemeljenost navedenih trditev lahko sodišče prve stopnje presodi ne glede na veljavnost poslovnika tožene stranke ter ne glede na ugotovitev odgovornosti tožnice za očitano kaznivo dejanje ponarejanja listin (poslovnika). Odločitev o sporni kazenski ovadbi ni pomembna za odločitev v predmetnem delovnem sporu, sklep o prekinitvi postopka do pravnomočne odločitve o kazenski odgovornosti tožnice pa ni zakonit, kar ugotovitev odgovornosti za očitano kaznivo dejanje ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v tem sporu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – vinjenost na delu
V določenih primerih je že narava ali teža kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja takšna, da obstoje okoliščine oziroma interesi, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem do izteka odpovednega roka. V tej zadevi je o tem sklepati na podlagi dejstev, da je bilo pri toženi stranki, ki se ukvarja z dejavnostjo gradbeništva, ki je sama po sebi nevarna, prepovedano delo pod vplivom alkohola in da tožnik te prepovedi ni spoštoval, kljub temu da je bil z njo seznanjen. Zaradi takšne kršitve obveznosti iz delovnega razmerja mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
posojilna pogodba – zapadlost terjatve – zamuda v izpolnitvi
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo pogodbeno določilo, da je bila posojilna pogodba sklenjena na odpoklic. Takšna pogodbena klavzula pa pomeni, da pogodbena obveznost posojilojemalcu (toženi stranki) na vrnitev prejetega posojila nastane šele s pozivom posojilodajalca na vrnitev kredita. Šele na tej predpostavki bi tožeča stranka lahko utemeljevala zamudo v izpolnitvi na strani tožene stranke.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 67, 97, 261, 261/7. ZZZPB člen 69, 69/2. ZUP člen 169, 169/1, 171/1. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 18, 18/2, 36/1, 38/2.
invalidnost – pravice iz invalidnosti – tujec
Tožnik, ki še ni dopolnil 63 let starosti in še lahko opravlja drugo lažje delo v polnem delovnem času (III. kategorija invalidnosti), nima pravice do invalidske pokojnine. Kot državljanu ZDA, ki v Sloveniji ni vključen v obvezno zavarovanje in v Sloveniji stalno ne prebiva, mu na podlagi III. kategorije invalidnosti drugih pravic (razen invalidske pokojnine) ni mogoče priznati, ker bi se kot tujec lahko prijavil pri zavodu za zaposlovanje le, če bi imel osebno delovno dovoljenje (97. člen ZPIZ-1).