ZDR člen 20, 20/1, 22, 26, 26/5, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – posebno varstvo pred odpovedjo – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – mnenje komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi – preventivni zdravstveni pregled – zmožnost za delo
Ker tožena stranka tožniku – invalidu ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi niti ni predhodno pridobila mnenja komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved ni zakonita.
navedbe strank – narok za glavno obravnavo – načelo neposrednosti – načelo kontradiktornosti – bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je v tem individualnem delovnem sporu opravilo zgolj en narok za glavno obravnavo, na katerem je tožniku s sklepom določilo rok za odgovor na navedbe in dokazne predloge tožene stranke. Tožnik je v roku na navedbe tožene stranke odgovoril in predlagal dokaze, sodišče prve stopnje pa novega naroka za glavno obravnavo, na katerem bi njegove navedbe in dokazne predloge obravnavalo, ni opravilo, ampak je izdalo izpodbijano sodbo, s katero je odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Opisano ravnanje je v nasprotju z načeloma kontradiktornosti in neposrednosti.
ZS člen 3, 3/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/4, 249.
starostna pokojnina – odmera pokojnine – nova odmera
Odločitev o pravici do starostne pokojnine je postala pravnomočna le za tiste dohodke, ki so bil navedeni in upoštevani pri njeni odmeri, ne pa za druge dohodke (konkretno za zneske, izplačane iz naslova dobička podjetja). Zahteva, da se pri odmeri pokojnine upoštevajo tudi ti drugi dohodki, predstavlja zahtevo za novo odmero pokojnine, ki jo je treba presojati po vsebini.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – kriteriji za izbiro
Ker je tožena stranka v obdobju 3 mesecev podala odpovedi le 19 delavcem, ni bila dolžna izdelati programa razreševanja presežnih delavcev, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita. Pri ugotavljanju večjega števila delavcev se ne upoštevajo delavci, ki so sporazumno odpovedali pogodbe o zaposlitvi, v kolikor so bili razlogi za odpoved na njihovi strani delavca in v kolikor jim tožena stranka ne bi redno odpovedala pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
URS člen 35. ZDR člen 184. OZ člen 131, 147, 179. ZVOP-1 člen 16.
odškodninska odgovornost delodajalca – kršitev pravic – pravica do zasebnosti – duševne bolečine – nepremoženjska škoda
Delavke tožene stranke so nedopustno ravnale, ko so podatke tožnice o njeni bolezni nezakonito in nepooblaščeno vpogledovale in so tako te podatke obdelovale v nasprotju z namenom, za katerega so bili zbrani. Zaradi tega nedopustnega ravnanja tožene stranke oziroma zaradi doživljanja kršenja svojih pravic (pravice do zasebnosti) je tožnica utrpela hude duševne bolečine, tako da je upravičena do denarne odškodnine.
starostna pokojnina – nova odmera pokojnine – dohodek iz dobička
Zahteve za novo odmero pokojnine, ker tožniku pri izračunu pokojninske osnove ni bil upoštevan dohodek iz naslova dobička podjetja, toženec ne bi smel zavreči po 4. toč. 1. odst. 129. čl. ZUP, saj se 4. toč. 1. odst. 129. čl. ZUP uporabi takrat, če je o isti upravni stvari že bilo pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so bile naložene kakšne obveznosti, ali če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek. Organ, ki najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže ravna enako tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Nobeno od navedenih stanj ni bilo podano v predmetni zadevi in bi zato moral toženec o zahtevi odločiti po vsebini.
invalidnost III. kategorije – pravice na podlagi invalidnosti – nadomestilo za invalidnost – preostala delovna zmožnost – samozaposleni
Sodišče prve stopnje je tožnika pravilno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do nadomestila za invalidnost. S tem ni odločilo mimo tožbenega zahtevka (za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti), saj je bistvo uveljavljanja pravic iz invalidnosti poleg razbremenitev pri delu tudi priznanje pravic do denarnih prejemkov.
Pravice do premestitve samozaposlenemu zavarovancu res ni mogoče priznati, vendar to ne pomeni, da tožniku ni treba določiti omejitev pri delu, ki so pomembne tako za uveljavljanje pravic pri toženi stranki kot za uveljavljanje pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Če bo tožena stranka ugotovila, da tožnik kot samozaposleni dejavnosti kleparstva in krovstva (svoje glavne dejavnosti) ne more opravljati, se bo štelo, da je tožniku dejavnost prenehala neodvisno od njegove volje oziroma krivde, tako da bo po prenehanju izplačevanja morebitnega nadomestila za primer brezposelnosti upravičen do nadomestila za invalidnost v višini 60 % invalidske pokojnine,
plača – povračilo stroškov v zvezi z delom – pogodba o zaposlitvi
Dejstvo, da tožnik v času delovnega razmerja zoper višino plače ni ugovarjal, še ne pomeni, da tožbeni zahtevek za plačilo višje plače ni utemeljen, ker lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja (kadarkoli, omejitev predstavlja edino 5-letni zastaralni rok) neposredno pred delovnim sodiščem.
ZJU člen 24, 153. ZDR člen 14, 29. OZ člen 22, 28, 99.
javni uslužbenec – plača – pogodba o zaposlitvi – izpodbojnost
Tožena stranka je tožniku zakonito obračunavala in izplačevala plačo na podlagi količnika, kot je bil dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. V kolikor je prišlo na strani tožnika pri podpisu pogodbe do napake volje, zmote o predmetu ali kakršnegakoli dvoma o pravilnosti pogodbe, bi moral zaradi tega veljavnost pogodbe o zaposlitvi izpodbijati v predpisanih rokih. Ker tega ni storil, tožbeni zahtevek za obračun in plačilo višje plače ni utemeljen.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje zamudno sodbo izdalo zoper pravno osebo, ki v tožbi ni bila označena kot tožena stranka, zamudna sodba ni zakonita.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost delničarja za obveznosti družbe – aktivni družbenik – pasivni družbenik
Aktivnost oz. neaktivnost družbenika ali delničarja je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, glede na položaj delničarja v določeni družbi. Šele celoviti pogled na položaj posameznega družbenika (oz. delničarja) glede na okoliščine konkretnega primera lahko da odgovor na vprašanje, ali je družbenik pravno in dejansko lahko vplival na poslovanje družbe, zaradi česar ga je mogoče opredeliti kot aktivnega družbenika. Iz ugotovitve, da je bil D. T. delničar v deležu preko 13% delnic in hkrati zakoniti zastopnik, pomeni, da je nedvomno lahko vplival na poslovanje družbe v smislu kriterija, kot ga je opredelilo ustavno sodišče v navedeni odločbi. Zato je materialnopravno zmotno sklepanje prvostopenjskega sodišča na njegov pasivni položaj delničarja.
javni uslužbenec – sodno varstvo – predhodni postopek
Tožnik bi moral v 15 dneh od poteka roka, ki ga je imela tožena stranka na voljo, da se odzove na njegovo zahtevo za odpravo kršitve oziroma za izpolnitev obveznosti, vložiti pritožbo na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja. Ker je pritožbo vložil kasneje, jo je komisija zavrgla. Iz tega razloga tudi sodišče prve stopnje njegove tožbe ne bi smelo obravnavati po vsebini, ampak bi jo moralo zavreči, saj niso bile izpolnjene procesne predpostavke za njeno vložitev.
sodni izvedenec - sklep o izvedenini - nagrada izvedenca
Izvedenec je upravičen do nagrade glede na opravljene storitve. Pri tem ni pomembno, ali sodišče njegovemu mnenju v odločitvi o obstoju odločilnih dejstev sledi, še manj pa, ali stranke sledijo takšnim mnenjem oziroma ali jih stranke sprejemajo. Odločilno je, da izvedenec zadano nalogo izvrši, za kar mu pripada nagrada.
Glede na to, da se v času vožnje ni prižgala kontrolna lučka, toženec ni ravnal malomarno, saj se ni mogel zavedati, da iz vozila teče olje. Ker ni ravnal malomarno, niso podani vsi elementi odškodninske odgovornosti in tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za škodo na vozilu ni utemeljen.
Tožnica je v tožbi in v pripravljalnih vlogah obširno pojasnila, da je zakoniti zastopnik tožene stranke prekinil komunikacijo z njo, ji odvzel delovne naloge ter pooblastila, ki izhajajo iz njene pogodbe o zaposlitvi, ji onemogočil opravljanje delovnih nalog po pogodbi o zaposlitvi, jo razrešil z dotedanjih funkcij in delovnih skupin, jo izoliral iz njenega dotedanjega delovnega okolja, ji odvzel poslovne prostore, s čimer je tožena stranka tožnici povzročila duševne bolečine, vsled česar so podani vsi elementi odškodninske odgovornosti tožene stranke zaradi mobbinga. Resničnost in utemeljenost navedenih trditev lahko sodišče prve stopnje presodi ne glede na veljavnost poslovnika tožene stranke ter ne glede na ugotovitev odgovornosti tožnice za očitano kaznivo dejanje ponarejanja listin (poslovnika). Odločitev o sporni kazenski ovadbi ni pomembna za odločitev v predmetnem delovnem sporu, sklep o prekinitvi postopka do pravnomočne odločitve o kazenski odgovornosti tožnice pa ni zakonit, kar ugotovitev odgovornosti za očitano kaznivo dejanje ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v tem sporu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – vinjenost na delu
V določenih primerih je že narava ali teža kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja takšna, da obstoje okoliščine oziroma interesi, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem do izteka odpovednega roka. V tej zadevi je o tem sklepati na podlagi dejstev, da je bilo pri toženi stranki, ki se ukvarja z dejavnostjo gradbeništva, ki je sama po sebi nevarna, prepovedano delo pod vplivom alkohola in da tožnik te prepovedi ni spoštoval, kljub temu da je bil z njo seznanjen. Zaradi takšne kršitve obveznosti iz delovnega razmerja mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov – večje število delavcev – program razreševanja presežnih delavcev – sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Pri presoji, ali je delodajalec dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev, se ne upoštevajo delavci, katerim je delovno razmerje prenehalo na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi, v kolikor so bili razlogi za prenehanje delovnega razmerja na njihovi strani.
ZDR člen 82, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 240, 240/1, 244.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - direktor - reintegracija
Ob ugotovitvi, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker tožniku ni mogoče očitati kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, je utemeljen tudi reintegracijski tožbeni zahtevek. V okviru tega tožbenega zahtevka sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno ni naložilo, da tožnika pozove nazaj na delovno mesto direktorja, ampak je odločilo le o tem, da je tožena stranka dolžna pozvati tožnika, ki ima pri njej sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, nazaj na delo.
Ker tožba še ni bila vročena toženi stranki, se pravda ni začela. Ker pa se pravda ni začela, ni bilo podlage za prekinitev postopka, četudi je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, saj se zoper njo postopek še ni začel. Sodišče je ravnalo pravilno, ker je tožečo stranko pozvalo k popravi tožbe, ko je ugotovilo, da je tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, postopek pa bi se lahko nadaljeval le zoper dediče po pokojnem lastniku d.o.o., ki je bila izbrisana.
izbira načina povrnitve škode – denarna odškodnina – vzpostavitev prejšnjega stanja – predpravdni pobot
Sodišče prisodi oškodovancu denarno odškodnino, če jo ta zahteva, razen če okoliščine danega primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja. V konkretnem primeru je tožeča stranka uveljavljala denarno odškodnino za protipravno odtujen stroj, utemeljila pa je tudi okoliščine, ki vrnitve stanja ne opravičujejo.