izbris iz sodnega registra brez likvidacije – odgovornost delničarja za obveznosti družbe – aktivni družbenik – pasivni družbenik
Aktivnost oz. neaktivnost družbenika ali delničarja je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, glede na položaj delničarja v določeni družbi. Šele celoviti pogled na položaj posameznega družbenika (oz. delničarja) glede na okoliščine konkretnega primera lahko da odgovor na vprašanje, ali je družbenik pravno in dejansko lahko vplival na poslovanje družbe, zaradi česar ga je mogoče opredeliti kot aktivnega družbenika. Iz ugotovitve, da je bil D. T. delničar v deležu preko 13% delnic in hkrati zakoniti zastopnik, pomeni, da je nedvomno lahko vplival na poslovanje družbe v smislu kriterija, kot ga je opredelilo ustavno sodišče v navedeni odločbi. Zato je materialnopravno zmotno sklepanje prvostopenjskega sodišča na njegov pasivni položaj delničarja.
navedbe strank – narok za glavno obravnavo – načelo neposrednosti – načelo kontradiktornosti – bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje je v tem individualnem delovnem sporu opravilo zgolj en narok za glavno obravnavo, na katerem je tožniku s sklepom določilo rok za odgovor na navedbe in dokazne predloge tožene stranke. Tožnik je v roku na navedbe tožene stranke odgovoril in predlagal dokaze, sodišče prve stopnje pa novega naroka za glavno obravnavo, na katerem bi njegove navedbe in dokazne predloge obravnavalo, ni opravilo, ampak je izdalo izpodbijano sodbo, s katero je odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Opisano ravnanje je v nasprotju z načeloma kontradiktornosti in neposrednosti.
ZS člen 3, 3/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/4, 249.
starostna pokojnina – odmera pokojnine – nova odmera
Odločitev o pravici do starostne pokojnine je postala pravnomočna le za tiste dohodke, ki so bil navedeni in upoštevani pri njeni odmeri, ne pa za druge dohodke (konkretno za zneske, izplačane iz naslova dobička podjetja). Zahteva, da se pri odmeri pokojnine upoštevajo tudi ti drugi dohodki, predstavlja zahtevo za novo odmero pokojnine, ki jo je treba presojati po vsebini.
Dejstvo, da se je nad toženo stranko začel postopek prisilne poravnave, ne vpliva na tek individualnega delovnega spora. Individualnega delovnega spora zaradi začetka postopka prisilne poravnave ni treba prekiniti.
pravica do sojenja v razumnem roku - odškodninska odgovornost države - materialna podlaga za odločanje o odškodnini zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – vzorčni postopek
Materialna podlaga za odločanje o odškodnini zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, do katere je prišlo pred začetkom uporabe ZVPSBNO, je 26. čl. URS, splošna obligacijska določila o povzročitvi škode, ZVPSBNO ter ustavna odločba U-I-207/08, Up-2168/08 z dne 18.3.2010.
Pri odškodnini za škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja gre za vrsto odgovornosti, ki je zaradi specifike primerov (kršena pravica) in udeležencev (posameznik / država) opredeljena kot objektivna odgovornost, saj se država ne more ekskulpirati drugače, kot da dokaže, da je poseg v pravico nastal izven njene sfere.
sklenitev najemne pogodbe po razvezi zakonske zveze
Že dejstvo, da predlagateljica živi skupaj s petimi mladoletnimi otroci je tako močan argument, da ostane najemnica stanovanja, da ga trditve nasprotnega udeleženca (da mati s petimi otroci dobi stanovanje prej kot posameznik; zdravstvene težave nasprotnega udeleženca – kronično vnetje srednjega ušesa) ne morejo omajati.
neupravičena pridobitev – prenova vodovodnega in hidrantnega omrežja – najemno razmerje – lastnik vodovodnega omrežja – prepoved medsebojnega vznemirjanja – podredni tožbeni zahtevek
Prispevka k stroškom investicijskega vzdrževanja, katerega naj bi bila tožena stranka dolžna plačevati kot uporabnik vodovodnega omrežja, ni mogoče enostavno enačiti, s stroški prenove. Tožbeni zahtevek ni utemeljen na določbi 73. člena SPZ, niti na določbah OZ o neupravičeni obogatitvi, saj trditve tožeče stranke ne dajejo podlage za zaključek, da je imela tožena stranka zaradi sanacije vodovodnega omrežja korist. Zlasti se ta ne more odražati v višini sorazmernega dela stroškov sanacije. Nemotena oskrba tožene stranke z vodo je dolžnost tožeče stranke. Zato samo dejstvo možnosti uporabe vode ne predstavlja takšne koristi, ki bi opravičevala tožbeni zahtevek tožeče stranke na povračilo sorazmernega dela stroškov sanacije vodovodnega omrežja.
Tožeča stranka je pobotnemu ugovoru tožene stranke oporekala s trditvijo, da je nasprotno terjatev tožene stranke že upoštevala v vtoževanem znesku, ki predstavlja razliko med terjatvijo in nasprotno terjatvijo. Na tak način pa bi terjatev tožene stranke lahko prenehala le v dogovoru oz. soglasju s toženo stranko ali pa s pobotom, kot tega določa OZ, česar pa tožeča strani ni niti zatrjevala niti dokazovala.
pomična vrata v trgovini – poškodba prsta – nedopustno ravnanje – škoda – vzročna zveza – krivda – obrnjeno dokazno breme
Na oškodovancu je, da dokaže nedopustno ravnanje, škodo in vzročno zvezo med obema, ni pa mu treba dokazovati, da je povzročitelj škode kriv. Tožnica bi torej morala dokazati obstoj prvih treh pogojev odškodninskega delikta, šele nato pa bi bilo na odgovorni oseb (toženi stranki), da dokaže, da je škoda nastala brez njene krivde. Kot povedano tožnici to ni uspelo, zato so brezpredmetne pritožbene navedbe o tem, da se toženi stranki krivde ni uspelo razbremeniti.
ZTLR člen 3, 3/1, 12, 12/1, 37, 37/1. ZOR člen 47, 107, 358, 454, 454/1. SPZ člen 271, 271/2, 271/4. ZDen člen 88. ZPP člen 287, 287/1.
prodaja nepremičnine – izročitev – ugovor prodane stvari
V zvezi s pritožbeno trditvijo, da tretjetožena stranka ni postala lastnik stavbe, ker je za pridobitev lastninske pravice na njej potreben tudi vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, pa pritožbeno sodišče že na tem mestu opozarja, da je prodaja stavbe kot nepremičnine eden od načinov pravnega razpolaganja z nepremičnino in torej eden od načinov izvrševanja lastninske pravice, opredeljene v 1. odstavku 3. člena ZTLR kot posest, uporaba in razpolaganje (dejansko in pravno) z nepremičnino. Posledice takega pravnega razpolaganja s stavbo (prodaja stavbe) ter dejanska izročitev kupcu v posest, uporabo in dejansko razpolaganje z njo pa so do vknjižbe kupca kot lastnika naslednje: prodajalec izgubi posest (in pravico do posesti), možnost in pravico uporabe in možnost in pravico dejanskega razpolaganja s stavbo, ker so te pravice prešle na kupca. Glede na to, da je v zemljiški knjigi še vedno vknjižen kot lastnik, pa prodajalcu ostane le še možnost pravnega razpolaganja s stvarjo, kar ni enako pravici do pravnega razpolaganja z njo. V taki situaciji ima namreč kupec v primeru uveljavljanja lastninskega zahtevka prodajalca po 1. odstavku 37. člena ZTLR nasproti njemu ugovor prodane in izročene stvari.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZIP člen 267, 267/3.
pogoji za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – izostanek hujših neugodnih posledic za dolžnika
Odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up 275/97 gradi razloge na takrat veljavni določbi 267. člena ZIP. Ta zakon pa kot ene izmed predpostavk za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve ni urejal situacije kot jo sedaj ureja 3. alinea 2. odstavka 272. člena ZIZ. Določba 3. odstavka 267. člena ZIP oz. 3. odstavka 272. člena ZIZ ni identična urejanju situacije iz 3. alinee 2. odstavka 272. člena ZIZ. Ena je namreč situacija, ko upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, da bo dolžnik sicer onemogočil ali otežil izterjavo, ki torej ureja vprašanje izpolnitve pogoja za izdajo zavarovalne začasne odredbe. Druga pa je situacija, ki jo ureja 3. alinea 2. odstavka 272. člena ZIZ, ki pa se nanaša tudi na pogoje za izdajo regulacijske začasne odredbe.
zaščita pred vznemirjanjem – varstvo lastninske pravice – negatorna tožba – vzpostavitev prejšnjega stanja - ekonomski interes lastnika
Protipravnega posega v lastninsko ali solastninsko pravico ni mogoče šteti kot minoren poseg, ne glede na aktualno potrebo solastnika po uporabi spornega dela solastne stvari oz. tehtati interesov ene in druge stranke pri ohranitvi spremenjenega stanja nepremičnine v solasti oz. vzpostavitvi prejšnjega stanja. Varstvo lastninske pravice ni isto kot varstvo posesti in dopustnosti posega v lastninsko pravico ni mogoče presojati skozi ekonomski interes lastnika oz. solastnika stvari.
zaznamba izvršbe – posredovanje sklepa o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, se posreduje zemljiškoknjižnemu sodišču za njegovo zaznambo v zemljiški knjigi takoj ob njegovi izdaji, v kolikor pa je ta izdan na podlagi verodostojne listine, pa šele po njegovi pravnomočnosti.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Tožnikovo delo (premikač in kretničar), ki ga je od leta 1981 do 1986 opravil preko polnega delovnega časa, je bilo potrebno opraviti zaradi nastopa nujnih, izjemnih in nepredvidljivih okoliščin in se je po tedaj veljavnih predpisih štelo kot poseben delovni pogoj. Plačilo za to delo se zato všteje v pokojninsko osnovo.
odstranitev stvari – prenehanje vznemirjanj – skupna lastnina
S tem, ko je zemljišče postalo skupna lastnina pravdnih strank, je tožnik pridobil pravico do varstva svoje skupne lastnine napram tožencu kot skupnemu lastniku. Tožnik je s tem, ko je postal skupni lastnik zemljišča, pridobil varstvo iz naslova skupne lastnine, varstvo iz drugih naslovov, če jih je imel (eventualno varstvo služnostne pravice vožnje in hoje), pa izgubil.
izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – listina, ki je lahko podlaga za izbris - sklep o ustavitvi postopka in razveljavitvi izdane začasne odredbe
ZZK-1 ne daje podlage, da zemljiškoknjižno sodišče (po uradni dolžnosti) izbriše zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve zaradi poteka časa, za katerega je bila izdana in sicer le na podlagi sodbe, ki izkazuje pravnomočnost ter sklepa o začasni odredbi, ki je bila izdana z veljavnostjo do pravnomočnega zaključka pravde. Listina, ki je lahko podlaga za vpis, je sklep sodišča o ustavitvi postopka in razveljavitvi izdane začasne odredbe, postopek pa se začne na predlog.
pravdni stroški – zahteva za povrnitev pravdnih stroškov – pravnomočno razsojena stvar
V kolikor se tožena stranka s stroškovno odločitvijo sodišča prve stopnje v sodbi ni strinjala, bi lahko zahtevala njeno spremembo s pravnim sredstvom zoper sodbo, česar pa ni storila. Pozneje teh istih stroškov, o katerih je bilo odločeno že s sodbo sodišča prve stopnje, in tudi ne morebitnih drugih stroškov postopka na prvi stopnji, tožena stranka ne more več zahtevati v povrnitev. Ker pa je to zahtevala in je sodišče prve stopnje temu zahtevku z izpodbijanim sklepom ugodilo, je glede na zgoraj pojasnjeno odločilo o predmetu, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno.