javni uslužbenec – sodno varstvo – predhodni postopek
Tožnik bi moral v 15 dneh od poteka roka, ki ga je imela tožena stranka na voljo, da se odzove na njegovo zahtevo za odpravo kršitve oziroma za izpolnitev obveznosti, vložiti pritožbo na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja. Ker je pritožbo vložil kasneje, jo je komisija zavrgla. Iz tega razloga tudi sodišče prve stopnje njegove tožbe ne bi smelo obravnavati po vsebini, ampak bi jo moralo zavreči, saj niso bile izpolnjene procesne predpostavke za njeno vložitev.
sodni izvedenec - sklep o izvedenini - nagrada izvedenca
Izvedenec je upravičen do nagrade glede na opravljene storitve. Pri tem ni pomembno, ali sodišče njegovemu mnenju v odločitvi o obstoju odločilnih dejstev sledi, še manj pa, ali stranke sledijo takšnim mnenjem oziroma ali jih stranke sprejemajo. Odločilno je, da izvedenec zadano nalogo izvrši, za kar mu pripada nagrada.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – zagovor – bolniški stalež – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Dejstvo, da je delavec v bolniškem staležu, ne odvezuje delodajalca, da delavca povabi na zagovor,
ker je pravica do zagovora kršena zaradi opustitve delodajalca (ki delavca ne povabi na zagovor), je iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
posojilna pogodba – zapadlost terjatve – zamuda v izpolnitvi
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo pogodbeno določilo, da je bila posojilna pogodba sklenjena na odpoklic. Takšna pogodbena klavzula pa pomeni, da pogodbena obveznost posojilojemalcu (toženi stranki) na vrnitev prejetega posojila nastane šele s pozivom posojilodajalca na vrnitev kredita. Šele na tej predpostavki bi tožeča stranka lahko utemeljevala zamudo v izpolnitvi na strani tožene stranke.
Tožeča stranka je pobotnemu ugovoru tožene stranke oporekala s trditvijo, da je nasprotno terjatev tožene stranke že upoštevala v vtoževanem znesku, ki predstavlja razliko med terjatvijo in nasprotno terjatvijo. Na tak način pa bi terjatev tožene stranke lahko prenehala le v dogovoru oz. soglasju s toženo stranko ali pa s pobotom, kot tega določa OZ, česar pa tožeča strani ni niti zatrjevala niti dokazovala.
sklenitev najemne pogodbe po razvezi zakonske zveze
Že dejstvo, da predlagateljica živi skupaj s petimi mladoletnimi otroci je tako močan argument, da ostane najemnica stanovanja, da ga trditve nasprotnega udeleženca (da mati s petimi otroci dobi stanovanje prej kot posameznik; zdravstvene težave nasprotnega udeleženca – kronično vnetje srednjega ušesa) ne morejo omajati.
neupravičena pridobitev – prenova vodovodnega in hidrantnega omrežja – najemno razmerje – lastnik vodovodnega omrežja – prepoved medsebojnega vznemirjanja – podredni tožbeni zahtevek
Prispevka k stroškom investicijskega vzdrževanja, katerega naj bi bila tožena stranka dolžna plačevati kot uporabnik vodovodnega omrežja, ni mogoče enostavno enačiti, s stroški prenove. Tožbeni zahtevek ni utemeljen na določbi 73. člena SPZ, niti na določbah OZ o neupravičeni obogatitvi, saj trditve tožeče stranke ne dajejo podlage za zaključek, da je imela tožena stranka zaradi sanacije vodovodnega omrežja korist. Zlasti se ta ne more odražati v višini sorazmernega dela stroškov sanacije. Nemotena oskrba tožene stranke z vodo je dolžnost tožeče stranke. Zato samo dejstvo možnosti uporabe vode ne predstavlja takšne koristi, ki bi opravičevala tožbeni zahtevek tožeče stranke na povračilo sorazmernega dela stroškov sanacije vodovodnega omrežja.
pravica do sojenja v razumnem roku - odškodninska odgovornost države - materialna podlaga za odločanje o odškodnini zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – vzorčni postopek
Materialna podlaga za odločanje o odškodnini zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, do katere je prišlo pred začetkom uporabe ZVPSBNO, je 26. čl. URS, splošna obligacijska določila o povzročitvi škode, ZVPSBNO ter ustavna odločba U-I-207/08, Up-2168/08 z dne 18.3.2010.
Pri odškodnini za škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja gre za vrsto odgovornosti, ki je zaradi specifike primerov (kršena pravica) in udeležencev (posameznik / država) opredeljena kot objektivna odgovornost, saj se država ne more ekskulpirati drugače, kot da dokaže, da je poseg v pravico nastal izven njene sfere.
ZTLR člen 3, 3/1, 12, 12/1, 37, 37/1. ZOR člen 47, 107, 358, 454, 454/1. SPZ člen 271, 271/2, 271/4. ZDen člen 88. ZPP člen 287, 287/1.
prodaja nepremičnine – izročitev – ugovor prodane stvari
V zvezi s pritožbeno trditvijo, da tretjetožena stranka ni postala lastnik stavbe, ker je za pridobitev lastninske pravice na njej potreben tudi vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, pa pritožbeno sodišče že na tem mestu opozarja, da je prodaja stavbe kot nepremičnine eden od načinov pravnega razpolaganja z nepremičnino in torej eden od načinov izvrševanja lastninske pravice, opredeljene v 1. odstavku 3. člena ZTLR kot posest, uporaba in razpolaganje (dejansko in pravno) z nepremičnino. Posledice takega pravnega razpolaganja s stavbo (prodaja stavbe) ter dejanska izročitev kupcu v posest, uporabo in dejansko razpolaganje z njo pa so do vknjižbe kupca kot lastnika naslednje: prodajalec izgubi posest (in pravico do posesti), možnost in pravico uporabe in možnost in pravico dejanskega razpolaganja s stavbo, ker so te pravice prešle na kupca. Glede na to, da je v zemljiški knjigi še vedno vknjižen kot lastnik, pa prodajalcu ostane le še možnost pravnega razpolaganja s stvarjo, kar ni enako pravici do pravnega razpolaganja z njo. V taki situaciji ima namreč kupec v primeru uveljavljanja lastninskega zahtevka prodajalca po 1. odstavku 37. člena ZTLR nasproti njemu ugovor prodane in izročene stvari.
zaščita pred vznemirjanjem – varstvo lastninske pravice – negatorna tožba – vzpostavitev prejšnjega stanja - ekonomski interes lastnika
Protipravnega posega v lastninsko ali solastninsko pravico ni mogoče šteti kot minoren poseg, ne glede na aktualno potrebo solastnika po uporabi spornega dela solastne stvari oz. tehtati interesov ene in druge stranke pri ohranitvi spremenjenega stanja nepremičnine v solasti oz. vzpostavitvi prejšnjega stanja. Varstvo lastninske pravice ni isto kot varstvo posesti in dopustnosti posega v lastninsko pravico ni mogoče presojati skozi ekonomski interes lastnika oz. solastnika stvari.
pomična vrata v trgovini – poškodba prsta – nedopustno ravnanje – škoda – vzročna zveza – krivda – obrnjeno dokazno breme
Na oškodovancu je, da dokaže nedopustno ravnanje, škodo in vzročno zvezo med obema, ni pa mu treba dokazovati, da je povzročitelj škode kriv. Tožnica bi torej morala dokazati obstoj prvih treh pogojev odškodninskega delikta, šele nato pa bi bilo na odgovorni oseb (toženi stranki), da dokaže, da je škoda nastala brez njene krivde. Kot povedano tožnici to ni uspelo, zato so brezpredmetne pritožbene navedbe o tem, da se toženi stranki krivde ni uspelo razbremeniti.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZIP člen 267, 267/3.
pogoji za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – izostanek hujših neugodnih posledic za dolžnika
Odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up 275/97 gradi razloge na takrat veljavni določbi 267. člena ZIP. Ta zakon pa kot ene izmed predpostavk za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve ni urejal situacije kot jo sedaj ureja 3. alinea 2. odstavka 272. člena ZIZ. Določba 3. odstavka 267. člena ZIP oz. 3. odstavka 272. člena ZIZ ni identična urejanju situacije iz 3. alinee 2. odstavka 272. člena ZIZ. Ena je namreč situacija, ko upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, da bo dolžnik sicer onemogočil ali otežil izterjavo, ki torej ureja vprašanje izpolnitve pogoja za izdajo zavarovalne začasne odredbe. Druga pa je situacija, ki jo ureja 3. alinea 2. odstavka 272. člena ZIZ, ki pa se nanaša tudi na pogoje za izdajo regulacijske začasne odredbe.
V kolikor stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške. Taka odločitev je pravilna v primeru, ko je enak oziroma primerljiv tako uspeh obeh strank v sporu kot tudi njuni stroški. Ker pa je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uspela v celoti, tožena pa z nasprotnim tožbenim zahtevkom le do višine 39%, odločitev sodišča prve stopnje, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške, ni pravilna.
izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – listina, ki je lahko podlaga za izbris - sklep o ustavitvi postopka in razveljavitvi izdane začasne odredbe
ZZK-1 ne daje podlage, da zemljiškoknjižno sodišče (po uradni dolžnosti) izbriše zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve zaradi poteka časa, za katerega je bila izdana in sicer le na podlagi sodbe, ki izkazuje pravnomočnost ter sklepa o začasni odredbi, ki je bila izdana z veljavnostjo do pravnomočnega zaključka pravde. Listina, ki je lahko podlaga za vpis, je sklep sodišča o ustavitvi postopka in razveljavitvi izdane začasne odredbe, postopek pa se začne na predlog.
vročanje – fikcija – sodna deska – sprememba naslova
Fikcija vročitve je mogoča le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva.
Ker pa sodišče prve stopnje toženi stranki zaradi spremembe njenega naslova vabila na narok dne 19. 09. 2006 ni vročalo preko sodne deske, se šteje, da na narok ni bila pravilno vabljena.
vrnitev v prejšnje stanje – pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Vročilnica namreč skladno s 1. odst. 224. čl. ZPP šteje za javno listino, kar pomeni, da dejstva, ki so v njej navedena, štejejo za resnična, razen če stranka ne uspe dokazati nasprotnega. Iz vročilnice izhaja, da je bila sodba pritožnici vročena 10. 04. 2008, pritožnica pa v postopku ni uspela dokazati nasprotnega, to je, da ji je bila zamudna sodba vročena 11. 04. 2008 in da je zato predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložila pravočasno.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Tožnikovo delo (premikač in kretničar), ki ga je od leta 1981 do 1986 opravil preko polnega delovnega časa, je bilo potrebno opraviti zaradi nastopa nujnih, izjemnih in nepredvidljivih okoliščin in se je po tedaj veljavnih predpisih štelo kot poseben delovni pogoj. Plačilo za to delo se zato všteje v pokojninsko osnovo.