vrnitev v prejšnje stanje – pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Vročilnica namreč skladno s 1. odst. 224. čl. ZPP šteje za javno listino, kar pomeni, da dejstva, ki so v njej navedena, štejejo za resnična, razen če stranka ne uspe dokazati nasprotnega. Iz vročilnice izhaja, da je bila sodba pritožnici vročena 10. 04. 2008, pritožnica pa v postopku ni uspela dokazati nasprotnega, to je, da ji je bila zamudna sodba vročena 11. 04. 2008 in da je zato predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložila pravočasno.
odstranitev stvari – prenehanje vznemirjanj – skupna lastnina
S tem, ko je zemljišče postalo skupna lastnina pravdnih strank, je tožnik pridobil pravico do varstva svoje skupne lastnine napram tožencu kot skupnemu lastniku. Tožnik je s tem, ko je postal skupni lastnik zemljišča, pridobil varstvo iz naslova skupne lastnine, varstvo iz drugih naslovov, če jih je imel (eventualno varstvo služnostne pravice vožnje in hoje), pa izgubil.
vročanje – fikcija – sodna deska – sprememba naslova
Fikcija vročitve je mogoča le na naslovu, kjer stranka dejansko prebiva.
Ker pa sodišče prve stopnje toženi stranki zaradi spremembe njenega naslova vabila na narok dne 19. 09. 2006 ni vročalo preko sodne deske, se šteje, da na narok ni bila pravilno vabljena.
izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – listina, ki je lahko podlaga za izbris - sklep o ustavitvi postopka in razveljavitvi izdane začasne odredbe
ZZK-1 ne daje podlage, da zemljiškoknjižno sodišče (po uradni dolžnosti) izbriše zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve zaradi poteka časa, za katerega je bila izdana in sicer le na podlagi sodbe, ki izkazuje pravnomočnost ter sklepa o začasni odredbi, ki je bila izdana z veljavnostjo do pravnomočnega zaključka pravde. Listina, ki je lahko podlaga za vpis, je sklep sodišča o ustavitvi postopka in razveljavitvi izdane začasne odredbe, postopek pa se začne na predlog.
obveznost dolžnikovega dolžnika – vrstni red zastavnih pravic - upravna izplačilna prepoved – privilegirana terjatev – preživninska terjatev – konkurenca več terjatev - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe
Upravna izplačilna prepoved nastane z dolžnikovo prostovoljno odobritvijo, zaradi česar pravna narava terjatve, ki se poplačuje z izvrševanjem upravne izplačilne prepovedi, ni pravno pomembna.
Dolžnikov delodajalec je prišel v zavezo za izvrševanje upravne izplačilne prepovedi šele tedaj, ko je prejel v realizacijo obrazec „odstopna izjava in upravno-izplačilna prepoved“, ki je bil popolnoma izpolnjen.
zaznamba izvršbe – posredovanje sklepa o izvršbi zemljiškoknjižnemu sodišču
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, se posreduje zemljiškoknjižnemu sodišču za njegovo zaznambo v zemljiški knjigi takoj ob njegovi izdaji, v kolikor pa je ta izdan na podlagi verodostojne listine, pa šele po njegovi pravnomočnosti.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Tožnikovo delo (premikač in kretničar), ki ga je od leta 1981 do 1986 opravil preko polnega delovnega časa, je bilo potrebno opraviti zaradi nastopa nujnih, izjemnih in nepredvidljivih okoliščin in se je po tedaj veljavnih predpisih štelo kot poseben delovni pogoj. Plačilo za to delo se zato všteje v pokojninsko osnovo.
ZIZ člen 15, 57, 58, 239, 270. ZPP člen 5, 5/1, 339, 399/2, 339/2-8.
možnost obravnavanja pred sodiščem - začasna odredba - kontradiktornost postopka
Postopek za izdajo začasne odredbe postane praviloma kontradiktoren šele v fazi odločanja o ugovoru. V primeru, da se sodišče odloči, da bo izvajalo kontradiktorni postopek v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe in pošlje dolžniku predlog v odgovor, pa mora s trditvami dolžnika v odgovoru seznaniti upnika. V primeru, da sodišče prve stopnje svojo odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe opre tudi na trditve in dokaze dolžnika v odgovoru na predlog, s temi pa ne seznani upnika in mu ne da možnost, da na te trditve odgovori, ravna v nasprotju z določbo 1. odstavka 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, torej vzame možnost upniku obravnavanja pred sodiščem.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023250
ZKP člen 18, 154, 370, 370-3, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-2, 373. EKČP člen 8. KZ-1 člen 54, 186. URS člen 35, 37.
izločitev dokazov pridobljenih v tujini - sorazmernosti trajanja ukrepa prisluškovanja
Nedovoljeni so dokazi: 1) dokazi, pridobljeni s kršitvijo ustavno varovanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin; 2) dokazi, pridobljeni s kršitvijo ZKP in je zanje v ZKP to izrecno določeno; 3) dokazi, pridobljeni na zakonit način, vendar na podlagi nedovoljenega dokaza; 4) dokazi, pridobljeni naključno z izvajanjem zakonitih dokazov. V kolikor pa so dokazi pridobljeni v tujini, je potrebno upoštevati suverenost države in njeno zakonodajo v povezavi z našo pravno ureditvijo, to pomeni, da morajo biti pridobljeni v skladu z notranjo pravno ureditvijo države, kjer so se pridobivali in da niso bile pri tem kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, zagotovljene z našo ustavo in sprejetimi mednarodnimi pravnimi akti.
Kršitev po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP je napaka tehnične narave, ko sodišče napačno prenese v obrazložitev tisto, kar je zapisano v listini ali v zapisniku o izvedbi dokazov. V konkretnem primeru do česa podobnega ni prišlo. Nestrinjanje pritožnice z dokazno oceno posameznih prič pa takšne kršitve ne predstavlja, ampak lahko gre kvečjemu za grajo ugotovljenega dejanskega stanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta - akt o sistemizaciji - pisno obvestilo o nameravani redni odpovedi - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev
Naloge, ki jih je opravljal tožnik na svojem delovnem mestu, so se razdelile na druga delovna mesta zaradi večje odgovornosti in vključenosti v izvedbo nalog. Takšen ukrep predstavlja organizacijski razlog, s katerim delodajalec organizira proizvodnjo v skladu s svojimi odločitvami. Gre za zakonito podlago za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
V individualnem delovnem sporu, v katerem se presoja zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni mogoče uspešno uveljavljati kršitev ZSDU, zoper katere bi lahko svet delavcev oziroma drug organ, ki bi moral sodelovati v postopkih sprememb sistemizacije delovnih mest, sprožil kolektivni delovni spor in tako dosegel odpravo kršitev.
pravno razmerje – podzakonski akt – pravilnik – posredništvo – posredovanje dela dijakom in študentom - plačilo posrednika za opravljeno študentsko delo
Pravna razmerja poleg Ustave in ustreznih virov mednarodnega prava lahko urejajo le še zakoni. To izhaja iz 87. člena URS, ki določa, da lahko pravice in obveznosti državljanov in drugih oseb državni zbor določa samo z zakonom. Podzakonski predpis torej ne more urejati in določati pravnih razmerij.
dostop do sodišča - taksa za pritožbo kot procesna predpostavka - omejitev pravice do pritožbe s pogojevanjem plačila takse
Omejitev pravice do pritožbe s pogojevanjem plačila takse kot procesne predpostavke ne pomeni nujno nedopustnega omejevanja pravice do sodnega varstva. V kolikor omejitev ustreza načelu sorazmernosti, ustavne nedopustnosti ni.
ZD člen 61, 61/3, 76. ZPP člen 243, 347, 347/3, 347/3-2.
neveljavnost oporoke – zastaranje – napake v obliki – oporočna sposobnost – izvedenec grafolog
Sklicevanje na neveljavnost oporoke v zapuščinskem postopku pa na tek zastaranja ne vpliva, saj ne gre za uvedbo postopka, ki bi pretrgala zastaralni rok in je ta torej pretrgan šele z vložitvijo tožbe.
predhodna odredba – pogoj za predhodno odredbo – finančno stanje dolžnika – izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet
Pogoj za predhodno odredbo je podan, če je iz trditvene in dokazne podlage v predlogu za izdajo predhodne odredbe možna celovita ocena takšnega gospodarskega oziroma finančnega stanja dolžnika, ki s stopnjo verjetnosti kaže na nevarnost za bodočo uveljavitev terjatve. Zgolj sklicevanje na dolžnikov ugovor v drugi zadevi, da bi se „v primeru takojšnje izvršbe srečal s težavami, ki bi ogrozile stabilnost poslovanja družbe“, ne argumentira verjetnega obstoja nevarnosti za bodočo izvršbo.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Upoštevaje okoliščine konkretnega primera (tožnik ni bil poznavalec borilnih veščin, vajo je izvajal prvič, vaja mu predhodno ni bila predstavljena in pri njej ni izvajal kontroliranih gibov) se vaja samoobrambe šteje za nevarno dejavnost. Iz tega razloga tožena stranka za škodo, ki je tožniku pri vaji nastala, odgovarja objektivno.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. SPZ člen 92, 92/1.
regulacijska začasna odredba - začasna odredba enaka tožbenemu zahtevku - težko nadomestljiva škoda - hujše neugodne posledice – pridobitev posesti nad spornim delom nepremičnine
Z začasno odredbo, s katero bi tožeča stranka še pred pravnomočno odločitvijo o utemeljenosti tožbenega zahtevka na izročitev nepremičnine pridobila posest nad to nepremičnino, bi toženo stranko izpostavila nevarnosti, da v primeru kasnejše zavrnitve tožbenega zahtevka tožeče stranke, ne bi bilo mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja. Tožeča stranka je namreč zahtevo za pridobitev posesti nad spornim delom nepremičnine utemeljevala tudi z možnostjo celovite sanacije objekta v smislu rekonstrukcije in rušenja objekta. Če bi tožeča stranka po pridobitvi posesti nad spornim delom nepremičnine na ta način uveljavljala zatrjevana lastninska upravičenja, bi bila toženi stranki lahko ogrožena možnost vzpostavitve prejšnjega stanja, v kolikor bi v pravdi uspela dokazati svojo lastninsko upravičenje na spornem delu objekta. Zgolj s strani tožeče stranke zatrjevana sposobnost poplačila morebitne škode toženi stranki zato ne odtehta neugodnih posledic na strani tožene stranke, ki bi ji nastale zaradi izgube možnosti uveljavljanja lastniškega položaja na sporni nepremičnini. Sodišče prve stopnje je zato zmotno sklepalo, da zgolj zaradi tega, ker tožena stranka sporno garsonjero prepušča v brezplačno uporabo svoji direktorici in njenemu sinu, z izpolnitvijo začasne odredbe toženi stranki ne bi nastale neugodne posledice. Kot neugodnih posledic ni mogoče obravnavati zgolj morebitnega prikrajšanja iz naslova izgube prihodkov iz izvajanja posesti nad nepremičnino.
Na podlagi 4. odst. 11. člena ZST je potrebno pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks presoditi vse okoliščine in upoštevati poleg likvidnostnega in finančnega tudi premoženjsko stanje stranke. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da iz Izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima tožena stranka sredstva (premoženje) v višini 4.327.988,00 EUR in da tožena stranka ni navedla, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti s prodajo svojega premoženja.
nadomestitev globe z opravo določene naloge – pogoji
Storilčevo mnenje, da lahko izbira med plačilom globe ali opravo določene naloge v splošno korist, je zmotno, saj je do nadomestitve globe z opravo določene naloge v splošno korist upravičen le tisti storilec, ki zaradi svojih zmožnosti za plačilo globe in premoženjskega stanja globe ne zmore plačati.
ZGD-1 člen 609, 609/6, 610, 615, 615/2, 615/2-1. Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora člen 2, 2/1, 4, 5.
nagrada članom poravnalnega odbora – odmera nagrade
Iz sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče članom poravnalnega odbora priznalo nagrado v skladu s Pravilnikom ter priglašenimi potnimi in materialnimi stroški. Ni pa iz sklepa razvidno, glede na 2. člen Pravilnika odločilno dejstvo, upoštevaje kolikšen osnovni kapital je bila nagrada odmerjena, in glede na 2. člen Pravilnika, ali nagrada zajema zgolj študij spisa in izdelavo mnenja ali tudi udeležbo na sejah. Iz pritožbenih navedb izhaja, da ni bil pritožnik povabljen na nobeno sejo, sklep sodišča prve stopnje pa o tem nima nobenih razlogov. Stroškovnik v spisu je pomanjkljiv in potreben specifikacije. Če nobena seja dejansko res ni bila sklicana, je pritožbeno sodišče mnenja, da gre članom poravnalnega odbora zgolj sorazmerno nižja nagrada.