redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – rok za podajo odpovedi
Ker sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo razlogov o utemeljenosti pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnosti odpovedi, je zaključek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita, najmanj preuranjen.
nadomestitev globe z opravo določene naloge – pogoji
Storilčevo mnenje, da lahko izbira med plačilom globe ali opravo določene naloge v splošno korist, je zmotno, saj je do nadomestitve globe z opravo določene naloge v splošno korist upravičen le tisti storilec, ki zaradi svojih zmožnosti za plačilo globe in premoženjskega stanja globe ne zmore plačati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069805
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZOR člen 99, 99/1, 99/2.
primarni tožbeni zahtevek – podredni tožbeni zahtevek – izrek sam s seboj v nasprotju – razlaga jasnih pogodbenih določil
Sodišče prve stopnje je o delu zahtevka na plačilo odločilo dvakrat in sicer je zahtevek tako zavrnilo (točka I izreka sodbe), kot mu ugodilo (točka II izreka sodbe). S tem pa je izrek sodbe sodišča prve stopnje sam s seboj v nasprotju.
prenehanje delovnega razmerja – reparacija – spor o prenehanju delovnega razmerja – tožbeni zahtevek – zavrženje tožbe
Izdelave plačilnih list, obračuna zamudnih obresti in primerjalnega izračuna plač ter plačila predujma za izvedensko mnenje ni mogoče zahtevati s tožbo v individualnem delovnem sporu pred delovnim sodiščem. Tožba s takšnim tožbenim zahtevkom se zavrže.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – dokazno breme
Dokazno breme v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na strani tiste stranke, ki je odpoved podala. To pomeni, da mora dokazati, da so v odpovedi navedeni očitki resnični, poleg tega mora dokazati še, da je postopek pred odpovedjo izpeljala zakonito oziroma da je spoštovala formalne zahteve, ki so za zakonito odpoved predpisane z ZDR, ter ne nazadnje, da so podane okoliščine in interesi, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Na podlagi 4. odst. 11. člena ZST je potrebno pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks presoditi vse okoliščine in upoštevati poleg likvidnostnega in finančnega tudi premoženjsko stanje stranke. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da iz Izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima tožena stranka sredstva (premoženje) v višini 4.327.988,00 EUR in da tožena stranka ni navedla, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti s prodajo svojega premoženja.
stari ZDR – odškodninska odgovornost delavca – interni postopek ugotavljanja škode – disciplinski postopek – sklep o izvršbi – izvršilni naslov – elementi odškodninskega delikta – krivda
Četudi je interni postopek ugotavljanja škode po ZTPDR izveden skupaj z disciplinskim postopkom in je sklep o povrnitvi škode sestavni del sklepa, s katerim je odločeno o disciplinski odgovornosti, to ne pomeni, da mora delavec pred sodiščem zahtevati razveljavitev sklepa o povrnitvi škode. V tem delu odločitev disciplinske komisije ne postane dokončna in pravnomočna niti ne more predstavljati izvršilnega naslova.
plačilo takse kot procesna predpostavka za tožbo – oprostitev plačila sodne takse – pravna oseba – stečajni dolžnik – odlog plačila takse
Osnovni namen poslovanja stečajnega dolžnika po začetku stečaja je vnovčevanje stečajne mase in zagotovitev čim višjega poplačila stečajnih upnikov. Zato je vprašanje utemeljenosti uveljavljanja pravice za oprostitev, odlog za obročno plačila sodne takse pri stečajnem dolžniku potrebno v smislu 3. odst. 11. čl. ZST–1 presojati z vidika, ali bi izpolnitev taksne obveznosti lahko ogrozilo zagotavljanje tega namena poslovanja stečajnega dolžnika.
ZGD-1 člen 609, 609/6, 610, 615, 615/2, 615/2-1. Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora člen 2, 2/1, 4, 5.
nagrada članom poravnalnega odbora – odmera nagrade
Iz sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče članom poravnalnega odbora priznalo nagrado v skladu s Pravilnikom ter priglašenimi potnimi in materialnimi stroški. Ni pa iz sklepa razvidno, glede na 2. člen Pravilnika odločilno dejstvo, upoštevaje kolikšen osnovni kapital je bila nagrada odmerjena, in glede na 2. člen Pravilnika, ali nagrada zajema zgolj študij spisa in izdelavo mnenja ali tudi udeležbo na sejah. Iz pritožbenih navedb izhaja, da ni bil pritožnik povabljen na nobeno sejo, sklep sodišča prve stopnje pa o tem nima nobenih razlogov. Stroškovnik v spisu je pomanjkljiv in potreben specifikacije. Če nobena seja dejansko res ni bila sklicana, je pritožbeno sodišče mnenja, da gre članom poravnalnega odbora zgolj sorazmerno nižja nagrada.
oprostitev plačila sodne takse – blokiran transakcijski račun – bilančna izguba – premoženjsko stanje – sredstva
Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks je treba presoditi vse okoliščine in upoštevati poleg likvidnostnega in finančnega tudi premoženjsko stanje stranke. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da iz Izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima tožena stranka sredstva (premoženje) v višini 4.327.988,00 EUR in da tožena stranka ni navedla, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti s prodajo svojega premoženja.
ZDR člen 9, 9/1, 11, 11/1, 12, 13, 13/1, 18, 18/3, 72, 72/1. OZ člen.
individualna pogodba o zaposlitvi - ničnost - družba z omejeno odgovornostjo - poslovodja
Pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožnik (poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo) sklenil sam s sabo, prav gotovo nasprotuje morali in je nična, saj bi v imenu delodajalca moral nastopati organ, določen z zakonom (skupščina družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo ali nadzorni svet). Glede na ugotovljeno ničnost pogodba o zaposlitvi ne more imeti pravnih učinkov, kar pomeni, da tožbeni zahtevek za plačilo 13. plače, ki je določena v tej pogodbi o zaposlitvi, ni utemeljen.
ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 163/3, 214, 282, 282/4, 286, 286/4, 286b, 286b/1. OZ člen 110.
izostanek z naroka – izvedensko mnenje – breme takojšnjega grajanja procesnih kršitev – odstop od pogodbe – priglasitev stroškov
S tem, ko se je sodišče sklicevalo na izvedensko mnenje in ga presodilo kot prepričljivo, tehtno in logično, je presojalo ne le prvotno izvedensko mnenje, pač pa tudi njegov odgovor na pripombe tožene stranke zoper izvedenčevo mnenje. Če je torej izvedensko mnenje sprejelo, vključno z odgovorom izvedenca na toženčeve pripombe na njegovo mnenje, je sprejelo tudi izvedenčeve razloge za neutemeljenost toženčevih pripomb.
Je pa sodišče ugotovilo, da je tožeča stranka pogodbo v pretežnem delu izpolnila, zaradi česar tožena stranka po tej izpolnitvi skladno s 110. členom OZ ni bila več upravičena odstopiti od pogodbe.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Upoštevaje okoliščine konkretnega primera (tožnik ni bil poznavalec borilnih veščin, vajo je izvajal prvič, vaja mu predhodno ni bila predstavljena in pri njej ni izvajal kontroliranih gibov) se vaja samoobrambe šteje za nevarno dejavnost. Iz tega razloga tožena stranka za škodo, ki je tožniku pri vaji nastala, odgovarja objektivno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069811
ZPP člen 8, 180.
trditveno in dokazno breme – prosta presoja dokazov
Dokazna ocena mora ustrezati standardom skrbnosti, kar pomeni, da mora biti najprej preverljivo obrazložena, ta obrazložitev pa mora biti taka, da z izčrpno in poglobljeno, umno in razumno argumentacijo prepriča bodisi stranke bodisi sodišče druge stopnje.
uklonilni zapor – nadomestitev globe z opravo določenih nalog v splošno korist – neaktivnost storilca
V postopku za nadomestitev globe se od storilcev pričakuje večja aktivnost, saj gre za njihovo korist in interes, da se plačilo globe nadomesti z odpravo določene naloge v splošno korist. Storilčeva neaktivnost v tem postopku in neodzivanje na pozive sodišča za predložitev dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče odločiti o storilčevem predlogu za nadomestitev globe, kažejo na storilčevo nepripravljenost za opravo nalog in na pomanjkanje interesa za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0069853
URS člen 26. ZC člen 6. ZPP člen 216. ZOZP člen 5. ZOR člen 186, 192, 277.
odškodninska odgovornost države – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti osebnih vozil – cena premije za obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti osebnih vozil – primerno nadomestilo – zakonske zamudne obresti
Prvostopenjsko sodišče je obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke utemeljilo na 26. členu Ustave RS. Ugotovilo je, da je Vlada RS ravnala protipravno, ker ni hkrati z določitvijo cene premije za obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti osebnih vozil določila tudi primerno nadomestilo do ravni cene, ki pokriva stroške enostavne reprodukcije, s čimer je kršila 6. člen Zakona o cenah.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve – začasna odredba za prepoved izplačila po bančni garanciji – zloraba pravic iz bančne garancije
Iz trditev pravdnih strank ne izhaja, da bi šlo v primeru poskusa vnovčitve bančne garancije za zvijačno ravnanje dolžnika, poskus zlorabe civilnih pravic in ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
ZSPJS člen 16, 16/2. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 5, 5/2, 5/2-4, 5/5, 11, 11/3.
javni uslužbenec – naziv – napredovanje v plačne razrede – plača
Glede na to, da je bil na tožnikovem delovnem mestu pred spremembo akta o sistemizaciji sistemiziran tudi višji uradniški naziv, glede katerega tožnik ni izpolnjeval pogojev za napredovanje v naziv, saj ni imel ustrezne stopnje strokovne izobrazbe, je lahko tožnik v tem času napredoval največ za pet plačnih razredov (za deset plačnih razredov bi lahko napredoval le, če na njegovem delovnem mestu ne bi bilo mogoče napredovati v naziv).
ZFPPIPP člen 389, 393, 393/3, 393/4, 393/5, 394, 394/2. ZIZ člen 52, 147, 147/3.
osebni stečaj – posebna pravila o stečajni masi – izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika – zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih – odgovornost organizacije za plačilni promet – nepravilnosti pri opravljanju izvršbe
Sklep o zasegu denarnega dobroimetja se opira na 389. člen in 393. člen ter 394. člen ZFPPIPP. Slednji pa se sklicuje na 3. odstavek 147. člena ZIZ, ki pravi, da je organizacija za plačilni promet na zahtevo sodišča dolžna posredovati vsa pojasnila in listine, iz katerih je razvidno, ali in kako je izvršila sklep o izvršbi, ter ali in kako je upoštevala z zakonom določen vrstni red poplačila terjatev. Iz navedenega sledi, da ne glede na to, da se pritožnikov predlog napačno opira na 52. člen ZIZ namesto na 147. člen ZIZ, mu sodišče ne bi smelo odreči sodnega varstva. Sodišče je namreč glede na citirano določbo dolžno nadzirati tudi pravilnost izvrševanja izdanega sklepa s strani banke.