nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Upoštevaje okoliščine konkretnega primera (tožnik ni bil poznavalec borilnih veščin, vajo je izvajal prvič, vaja mu predhodno ni bila predstavljena in pri njej ni izvajal kontroliranih gibov) se vaja samoobrambe šteje za nevarno dejavnost. Iz tega razloga tožena stranka za škodo, ki je tožniku pri vaji nastala, odgovarja objektivno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069811
ZPP člen 8, 180.
trditveno in dokazno breme – prosta presoja dokazov
Dokazna ocena mora ustrezati standardom skrbnosti, kar pomeni, da mora biti najprej preverljivo obrazložena, ta obrazložitev pa mora biti taka, da z izčrpno in poglobljeno, umno in razumno argumentacijo prepriča bodisi stranke bodisi sodišče druge stopnje.
oprostitev plačila sodne takse – blokiran transakcijski račun – bilančna izguba – premoženjsko stanje – sredstva
Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks je treba presoditi vse okoliščine in upoštevati poleg likvidnostnega in finančnega tudi premoženjsko stanje stranke. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da iz Izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima tožena stranka sredstva (premoženje) v višini 4.327.988,00 EUR in da tožena stranka ni navedla, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti s prodajo svojega premoženja.
ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 163/3, 214, 282, 282/4, 286, 286/4, 286b, 286b/1. OZ člen 110.
izostanek z naroka – izvedensko mnenje – breme takojšnjega grajanja procesnih kršitev – odstop od pogodbe – priglasitev stroškov
S tem, ko se je sodišče sklicevalo na izvedensko mnenje in ga presodilo kot prepričljivo, tehtno in logično, je presojalo ne le prvotno izvedensko mnenje, pač pa tudi njegov odgovor na pripombe tožene stranke zoper izvedenčevo mnenje. Če je torej izvedensko mnenje sprejelo, vključno z odgovorom izvedenca na toženčeve pripombe na njegovo mnenje, je sprejelo tudi izvedenčeve razloge za neutemeljenost toženčevih pripomb.
Je pa sodišče ugotovilo, da je tožeča stranka pogodbo v pretežnem delu izpolnila, zaradi česar tožena stranka po tej izpolnitvi skladno s 110. členom OZ ni bila več upravičena odstopiti od pogodbe.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve – začasna odredba za prepoved izplačila po bančni garanciji – zloraba pravic iz bančne garancije
Iz trditev pravdnih strank ne izhaja, da bi šlo v primeru poskusa vnovčitve bančne garancije za zvijačno ravnanje dolžnika, poskus zlorabe civilnih pravic in ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
ZIL-1 člen 120, 120/1, 120/3, 120/4, 120/7. ZPP člen 212, 214, 214/3.
dokazno breme - zainteresirana oseba - tožba za razveljavitev znamke zaradi neuporabe
Za svoj uspeh v pravdi bi tožena stranka morala skladno z določilom 7. odstavka 120. člena ZIL-1 dokazati uporabo spornih blagovnih znamk pri vsaki posamezni storitvi, navedeni v tožbenem zahtevku.
nadomestitev globe z opravo določene naloge – pogoji
Storilčevo mnenje, da lahko izbira med plačilom globe ali opravo določene naloge v splošno korist, je zmotno, saj je do nadomestitve globe z opravo določene naloge v splošno korist upravičen le tisti storilec, ki zaradi svojih zmožnosti za plačilo globe in premoženjskega stanja globe ne zmore plačati.
ZDR člen 9, 9/1, 11, 11/1, 12, 13, 13/1, 18, 18/3, 72, 72/1. OZ člen.
individualna pogodba o zaposlitvi - ničnost - družba z omejeno odgovornostjo - poslovodja
Pogodba o zaposlitvi, ki jo je tožnik (poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo) sklenil sam s sabo, prav gotovo nasprotuje morali in je nična, saj bi v imenu delodajalca moral nastopati organ, določen z zakonom (skupščina družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo ali nadzorni svet). Glede na ugotovljeno ničnost pogodba o zaposlitvi ne more imeti pravnih učinkov, kar pomeni, da tožbeni zahtevek za plačilo 13. plače, ki je določena v tej pogodbi o zaposlitvi, ni utemeljen.
uklonilni zapor – nadomestitev globe z opravo določenih nalog v splošno korist – neaktivnost storilca
V postopku za nadomestitev globe se od storilcev pričakuje večja aktivnost, saj gre za njihovo korist in interes, da se plačilo globe nadomesti z odpravo določene naloge v splošno korist. Storilčeva neaktivnost v tem postopku in neodzivanje na pozive sodišča za predložitev dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče odločiti o storilčevem predlogu za nadomestitev globe, kažejo na storilčevo nepripravljenost za opravo nalog in na pomanjkanje interesa za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist.
ZFPPIPP člen 389, 393, 393/3, 393/4, 393/5, 394, 394/2. ZIZ člen 52, 147, 147/3.
osebni stečaj – posebna pravila o stečajni masi – izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika – zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih – odgovornost organizacije za plačilni promet – nepravilnosti pri opravljanju izvršbe
Sklep o zasegu denarnega dobroimetja se opira na 389. člen in 393. člen ter 394. člen ZFPPIPP. Slednji pa se sklicuje na 3. odstavek 147. člena ZIZ, ki pravi, da je organizacija za plačilni promet na zahtevo sodišča dolžna posredovati vsa pojasnila in listine, iz katerih je razvidno, ali in kako je izvršila sklep o izvršbi, ter ali in kako je upoštevala z zakonom določen vrstni red poplačila terjatev. Iz navedenega sledi, da ne glede na to, da se pritožnikov predlog napačno opira na 52. člen ZIZ namesto na 147. člen ZIZ, mu sodišče ne bi smelo odreči sodnega varstva. Sodišče je namreč glede na citirano določbo dolžno nadzirati tudi pravilnost izvrševanja izdanega sklepa s strani banke.
Na podlagi 4. odst. 11. člena ZST je potrebno pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks presoditi vse okoliščine in upoštevati poleg likvidnostnega in finančnega tudi premoženjsko stanje stranke. Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da iz Izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima tožena stranka sredstva (premoženje) v višini 4.327.988,00 EUR in da tožena stranka ni navedla, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti s prodajo svojega premoženja.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 126, 126/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – plača – osnovna plača – dodatek k plači
Poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je podan, ker je tožena stranka zaradi upada naročil in slabšega poslovnega izida ukinila tožničino delovno mesto pomočnika vodje marketinga.
Ker se je tožnici tako imenovani prostovoljni dodatek k plači, ki je bil dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi, stalno izplačeval v dogovorjeni višini, je treba ta dodatek šteti kot del osnovne plače in ne za dodatek k plači, ki bi bil odvisen od vsakokratne odločitve direktorja tožene stranke.
ZSPJS člen 16, 16/2. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 5, 5/2, 5/2-4, 5/5, 11, 11/3.
javni uslužbenec – naziv – napredovanje v plačne razrede – plača
Glede na to, da je bil na tožnikovem delovnem mestu pred spremembo akta o sistemizaciji sistemiziran tudi višji uradniški naziv, glede katerega tožnik ni izpolnjeval pogojev za napredovanje v naziv, saj ni imel ustrezne stopnje strokovne izobrazbe, je lahko tožnik v tem času napredoval največ za pet plačnih razredov (za deset plačnih razredov bi lahko napredoval le, če na njegovem delovnem mestu ne bi bilo mogoče napredovati v naziv).
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0069853
URS člen 26. ZC člen 6. ZPP člen 216. ZOZP člen 5. ZOR člen 186, 192, 277.
odškodninska odgovornost države – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti osebnih vozil – cena premije za obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti osebnih vozil – primerno nadomestilo – zakonske zamudne obresti
Prvostopenjsko sodišče je obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke utemeljilo na 26. členu Ustave RS. Ugotovilo je, da je Vlada RS ravnala protipravno, ker ni hkrati z določitvijo cene premije za obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti osebnih vozil določila tudi primerno nadomestilo do ravni cene, ki pokriva stroške enostavne reprodukcije, s čimer je kršila 6. člen Zakona o cenah.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Čeprav tožnik pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi (ki je bila podana zaradi zaostankov pri nakazilih plače, nezagotavljanju varnih pogojev dela ipd.) toženi stranki ni podal predhodnega pisnega opomina, njegove odpovedi ni mogoče šteti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
stari ZDR – odškodninska odgovornost delavca – interni postopek ugotavljanja škode – disciplinski postopek – sklep o izvršbi – izvršilni naslov – elementi odškodninskega delikta – krivda
Četudi je interni postopek ugotavljanja škode po ZTPDR izveden skupaj z disciplinskim postopkom in je sklep o povrnitvi škode sestavni del sklepa, s katerim je odločeno o disciplinski odgovornosti, to ne pomeni, da mora delavec pred sodiščem zahtevati razveljavitev sklepa o povrnitvi škode. V tem delu odločitev disciplinske komisije ne postane dokončna in pravnomočna niti ne more predstavljati izvršilnega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0069805
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZOR člen 99, 99/1, 99/2.
primarni tožbeni zahtevek – podredni tožbeni zahtevek – izrek sam s seboj v nasprotju – razlaga jasnih pogodbenih določil
Sodišče prve stopnje je o delu zahtevka na plačilo odločilo dvakrat in sicer je zahtevek tako zavrnilo (točka I izreka sodbe), kot mu ugodilo (točka II izreka sodbe). S tem pa je izrek sodbe sodišča prve stopnje sam s seboj v nasprotju.
ZPP člen 319, 333, 333/2. ZDSS člen 14, 14/4. ZPDJVZ člen 14. ZRPJZ člen 5.a. OZ člen 311, 312.
pritožba – pravnomočnost – stari ZDR – prenehanje delovnega razmerja – reparacija – plača – količnik za izračun osnovne plače – pogodba o zaposlitvi – pobot
Odločitev sodišča prve stopnje v ugodilnem delu, v katerem je tožnik ni izpodbijal, je postala pravnomočna z iztekom roka za pritožbo (in ne šele, ko je bilo odločeno o pritožbi). Z iztekom roka za pritožbo je postala pravnomočna odločitev o reparaciji (opisno določenem tožbenem zahtevku), tako da lahko tožnik uspešno uveljavlja plačilo nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (o katerem je bilo po temelju že pravnomočno odločeno) le do dneva, do katerega je bilo delovno razmerje priznano, to je do pravnomočnosti prvotne odločitve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – rok za podajo odpovedi
Ker sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni navedlo razlogov o utemeljenosti pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnosti odpovedi, je zaključek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita, najmanj preuranjen.