potrdilo o izvršljivosti - pravnomočnost - izvršljivost - paricijski rok
Pravnomočnost je nastopila z dnem izdaje sodbe pritožbenega sodišča, s katero je bila pritožba zavrnjena in je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje. Rok za prostovoljno izpolnitev naložene obveznosti je tako začel teči naslednji dan po vročitvi sodbe pritožbenega sodišča, po poteku tega roka pa je postala sodba sodišča prve stopnje izvršljiva.
javni uslužbenec - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - bolniški stalež - letni dopust
Pri toženi stranki je bila sicer opuščena vsaka formalnost glede najave odsotnosti z dela, delavci pa so se sami odločali, kdaj bodo koristili letni dopust, vendar je bilo za veljavno koriščenje letnega dopusta treba seznaniti nadrejenega ter pridobiti izrecno ali tiho soglasje z njegove strani. Ker tožnik tega ni spoštoval in po zaključku bolniškega staleža odsotnosti toženi stranki ni sporočil, je slednja utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, potem ko ga pet zaporednih dni ni bilo na delo.
Ker tožena stranka tožniku ni izplačala plače za meseca februar in marec 2010, regresa za letni dopust in odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je tožbeni zahtevek za plačilo teh obveznosti iz delovnega razmerja utemeljen.
Tožnika, pri katerem ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti, temveč je še nadalje podana III. kategorija invalidnosti in lahko s polnim delovnim časom še nadalje opravlja drugo ustrezno delo z omejitvijo, da ne dela z motorno žago, ni mogoče razvrstiti v I. kategorijo invalidnosti in mu priznati pravice do invalidske pokojnine.
Tožnik, ki je v socialnem sporu izpodbijal začasno odločbo o odmeri pokojnine, odločba, ki je to odločbo nadomestila, pa je postala dokončna in pravnomočna, nima več pravnega interesa za postopek v zvezi z začasno odločbo. Svojega pravnega položaja namreč zaradi že pravnomočno odmerjene pokojnine ne more več izboljšati.
Ker starostna pokojnina, izračunana od tožničine dejanske pokojninske osnove, že brez upoštevanja plač za tretjinsko dopolnilno delo presega starostno pokojnino za enako pokojninsko dobo, odmerjeno od najvišje pokojninske osnove, se tožničina starostna pokojnina odmeri od najvišje pokojninske osnove, ne glede na to, ali se plače za tretjinsko dopolnilno delo vštejejo v pokojninsko osnovo ali ne.
Besedilo iz predloga tako pred zapisom „se dovoli“, kot tudi za njim, je v celoti povzeto v izpodbijani sklep in celotno besedilo ima smisel, če se ga bere skupaj z obema izpostavljenima besedama. Torej je očitno, da sta besedi „se dovoli“ pri izdelavi sklepa sodišča prve stopnje izpadli pomotoma.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/6. ZOFVI člen 121.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – rok za podajo odpovedi – vzgoja in izobraževanje
Tožnica za udeležbo na športnem dnevu ni imela dovoljenja ravnateljice tožene stranke, kar pomeni, da se je športnega dne udeležila samovoljno. S tem je kršila določbe pogodbe o zaposlitvi, s katerimi se je od nje zahtevalo vestno opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu in dolžnost upoštevanja zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, in smiselno enake določbe 31. in 32. člena ZDR.
ZDR člen 110, 110/2, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožniku je delovno razmerje zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana zaradi neopravičenih izostankov z dela, prenehalo šele naslednjega dne po vročitvi odpovedi, saj se je do vročitve odpovedi vrnil na delo.
ZPP člen 116, 116/1, 207, 207/3. ZFPPiPP člen 122, 122/3, 300, 300/1, 301, 301/7.
odpravnina – regres za letni dopust – božičnica – stečaj delodajalca – prijava terjatev – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožnik v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev ni predlagal nadaljevanja postopka, je njegova terjatev iz naslova odpravnine, regresa za letni dopust in božičnice prenehala, zaradi česar se tožbeni zahtevek zavrne.
Odsotnost iz države, zaradi katere se naj bi tožnik prepozno seznanil z objavo sklepov o preizkusu terjatev, predstavlja očitno neopravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 253, 253/1, 253/3, 259, 259/1, 259/2. ZUP člen 113, 113/1, 114, 125, 126, 126/1. ZOdvT člen 14, 14/1, 14/2, 15.
invalidski postopek – stroški upravnega postopka
Tožnica ni upravičena do povračila stroškov upravnega postopka za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja pri tožencu, saj se je začel na njen predlog oziroma predlog njene osebne zdravnice.
Tožnica je upravičena do odškodnine oziroma nadomestila za neizrabljen letni dopust, ker letnega dopusta pred iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi bolniškega staleža ni mogla koristiti.
Upoštevaje, da je tožnik v zvezi s premestitvijo na novo delovno mesto vložil novo tožbo, gre pri odločitvi sodišča prve stopnje, ki je odločalo o njegovem tožbenem zahtevku za priznanje pravic iz delovnega razmerja za čas po novi premestitvi, za litispendenco.
V posamičnem socialnem sporu, ko se presoja pravilnost in zakonitost odločb toženke, se upošteva le medicinske izvide, ki obstajajo do dneva dokončnosti upravnega akta toženke. Kasnejša zdravstvena dokumentacija, iz katere bi izhajalo poslabšanje zdravstvenega stanja, je načeloma predmet novega invalidskega postopka.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Glede na to, da iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, s tožbenim zahtevkom pa ne uveljavlja, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito, ampak zahteva od tožene stranke, da z njim sklene novo pogodbo o zaposlitvi (pri čemer v ZDR ni podlage, da bi se toženi stranki naložila sklenitev pogodbe), tožba ni sklepčna.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 135, 149, 150.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Borilni športi ne predstavljajo nevarne dejavnosti, ker možnost poškodb pri teh športih ni večja kot pri drugih športih, zato lahko delodajalec za škodo, ki jo utrpi delavec, ki se v okviru delovnega razmerja ukvarja z borilnim športom, odgovarja le krivdno.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/2, 135, 149, 150.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – protipravno ravnanje
Prevoz v mednarodnem prometu ne predstavlja nevarne dejavnosti, tako da ni podana objektivna odgovornost tožene stranke za nesrečo, ki jo je tožnik utrpel, ko je stopil na prečko pri tovornjaku, pri čemer mu je noga klecnila, udaril se je v koleno in padel na beton. Za nesrečo bi lahko odgovarjala le krivdno.
Sodišče prve stopnje se je glede sporne višine tožnikove plače v času njegove zaposlitve v JLA od leta 1968 do 1991 za izračun pokojninske osnove oprlo le na obvestilo o višini plače, ki ga je predložil tožnik, listinskih dokazov o višini tožnikove plače, ki jih je predložil toženec, pa ni dokazno ocenilo. Zato bo moralo v ponovljenem sojenju pridobiti podatke o tožnikovih plačah in ugotoviti, kateri podatki na posameznem potrdilu so pravilni.
brezposelna oseba – izbris iz evidence brezposelnih oseb – nadzor
Tožnica ni ravnala z zadostno skrbnostjo, da bi tožencu omogočila, da preveri, ali je v dogovorjenem času dosegljiva na domu, saj na vhodnih vratih stanovanja ni imela napisanega priimka niti ni poskrbela, da bi zvonec deloval. Glede na to, da se je zavezala, da bo vsak delovni dan tri ure dosegljiva na naslovu svojega prebivališča, pa tega ni spoštovala, jo je toženec utemeljeno prenehal voditi v evidenci izbrisanih oseb.