Po 2. odst. 105a člena ZPP mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V 34. členu ZST-1, ki ureja postopek za plačilo sodne takse, pa je določen rok 15-ih dni, v katerem mora taksni zavezanec po prejemu plačilnega naloga plačati dolžno takso. Gre torej za zakonski rok, ki ga določa citirano določilo ZST-1. Zakonski roki pa niso podaljšljivi.
Tožnik, ki je v socialnem sporu izpodbijal začasno odločbo o odmeri pokojnine, odločba, ki je to odločbo nadomestila, pa je postala dokončna in pravnomočna, nima več pravnega interesa za postopek v zvezi z začasno odločbo. Svojega pravnega položaja namreč zaradi že pravnomočno odmerjene pokojnine ne more več izboljšati.
Ker je sodišče prve stopnje z izdajo dopolnilne sodbe dopolnilo sodbo, tako da je tožbenemu zahtevku ugodilo v celoti, tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper takšno sodbo. Iz tega razloga se pritožba kot nedovoljena zavrže.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlog
Čeprav se tožeča stranka v pritožbi sklicuje na nepravilno uporabo materialnega prava s strani prvostopenjskega sodišča, pa se njeni konkretni očitki v pritožbi nanašajo izključno na dejansko podlago, kot jo je ugotovilo prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi. Pritožbeni očitki, ki se tičejo dokazne ocene prvostopenjskega sodišča glede doseženega soglasja volj pravdnih strank pri sklenitvi pogodbe in s tem v zvezi dogovora o ceni, zato predstavljajo uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga, zato se pritožbeno sodišče s tovrstnimi pritožbenimi navedbami ni dolžno ukvarjati.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/6. ZOFVI člen 121.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – rok za podajo odpovedi – vzgoja in izobraževanje
Tožnica za udeležbo na športnem dnevu ni imela dovoljenja ravnateljice tožene stranke, kar pomeni, da se je športnega dne udeležila samovoljno. S tem je kršila določbe pogodbe o zaposlitvi, s katerimi se je od nje zahtevalo vestno opravljanje dela na delovnem mestu, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu in dolžnost upoštevanja zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, in smiselno enake določbe 31. in 32. člena ZDR.
ZDR člen 92, 109, 204, 204/3, 204/4. ZTPDR člen 15.
odpravnina – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – delovnopravna kontinuiteta – sodno varstvo – spor o prenehanju delovnega razmerja
Določitev odpovednega roka v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pomeni določitev dejanskega datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Takšna določba o odpovednem roku, če je vsebovana v odpovedi, predstavlja element redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, katerega zakonitost se lahko uveljavlja v skladu z določbami 3. odstavka 204. člena ZDR.
javni uslužbenec - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - bolniški stalež - letni dopust
Pri toženi stranki je bila sicer opuščena vsaka formalnost glede najave odsotnosti z dela, delavci pa so se sami odločali, kdaj bodo koristili letni dopust, vendar je bilo za veljavno koriščenje letnega dopusta treba seznaniti nadrejenega ter pridobiti izrecno ali tiho soglasje z njegove strani. Ker tožnik tega ni spoštoval in po zaključku bolniškega staleža odsotnosti toženi stranki ni sporočil, je slednja utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, potem ko ga pet zaporednih dni ni bilo na delo.
ZPIZ-1 člen 12, 249, 253, 253/1, 253/3, 259, 259/1, 259/2. ZUP člen 113, 113/1, 114, 125, 126, 126/1. ZOdvT člen 14, 14/1, 14/2, 15.
invalidski postopek – stroški upravnega postopka
Tožnica ni upravičena do povračila stroškov upravnega postopka za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja pri tožencu, saj se je začel na njen predlog oziroma predlog njene osebne zdravnice.
Tožnica je upravičena do odškodnine oziroma nadomestila za neizrabljen letni dopust, ker letnega dopusta pred iztekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi bolniškega staleža ni mogla koristiti.
zamudna sodba – odgovor na tožbo – rok za odgovor na tožbo – spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – denarna terjatev
Tožnik je v okviru individualnega delovnega spora vtoževal terjatve, ki se glede na predmet spora uvrščajo med spore o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, obenem pa je vtoževal denarne terjatve, ki jih ni mogoče opredeliti kot terjatve o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja. Glede na to, da velja rok za odgovor na tožbo 15 dni le v primeru spora o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja (medtem ko se za ostale terjatve za odgovor na tožbo uporablja rok 30 dni) in da tožena stranka na tožbo ni odgovorila v roku 15 dni, ampak v roku 30 dni, izdaja zamudne sodbe v zvezi s tožbenim zahtevkom, ki ga ni mogoče opredeliti kot spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, ni zakonita, saj za njeno izdaji niso bili izpolnjeni pogoji po 318. členu ZPP. V zvezi s tem delom tožbe je bil namreč odgovor na tožbo tožene stranke pravočasen.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 163, 163/1, 163/2, 454. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen1, 1/1, 1/1-B, 2, 2/II, 2/II-10, 2/VII, 2/VII-B, 2/VII-B11.
telesna okvara – invalidnina – pravnomočnost
Tožniku, ki že ima priznano pravico do invalidnine, bi bilo pravico do višjega zneska invalidnine mogoče priznati le v primeru, če bi nastala nova telesna okvara, oziroma če bi prišlo po izdaji pravnomočne odločbe o pravici do invalidnine do poslabšanja telesne okvare. Zato mu v novem postopku ob tem, da do poslabšanja telesne okvare ni prišlo, ni mogoče priznati višje invalidnine, kljub temu da bi mu ta na podlagi že takrat obstoječe višje telesne okvare morala biti priznana že v prejšnjem pravnomočnem postopku.
Tožnica, ki je v pravdi uspela in je do konca glavne obravnave med stroške postopka priglasila tudi materialne stroške v pavšalnem znesku 20,00 EUR, je upravičena tudi do povračila teh materialnih stroškov.
ZDR člen 6.a, 44, 45, 184, 184/1. OZ člen 131, 179.
odškodninska odgovornost – mobbing – trpinčenje na delovnem mestu – elementi odškodninskega delikta – nepremoženjska škoda
Govorjenje v povišanih tonih, kričanje, večkratno opominjanje na storjene napake, slabšalne oznake narejenega dela in oznaki, da je “ovca” ali “ mevža”, je vedenje, ki ni pravno dopustno. Opisano vedenje ima znake t.i. trpinčenja na delovnem mestu (mobbing-a), zaradi dopuščanja takega vedenja je tožena stranka odškodninsko odgovorna.
Sodišče prve stopnje se je glede sporne višine tožnikove plače v času njegove zaposlitve v JLA od leta 1968 do 1991 za izračun pokojninske osnove oprlo le na obvestilo o višini plače, ki ga je predložil tožnik, listinskih dokazov o višini tožnikove plače, ki jih je predložil toženec, pa ni dokazno ocenilo. Zato bo moralo v ponovljenem sojenju pridobiti podatke o tožnikovih plačah in ugotoviti, kateri podatki na posameznem potrdilu so pravilni.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – prava volja
Ker tožnica zaradi duševne motnje oziroma bolezni ni bila sposobna razumeti, kaj pomeni podpis sporazuma, ji delovno razmerje ni zakonito prenehalo na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 14, 14/2. Uredba Sveta (EGS) št. 574/71 člen 12, 12/a, 12/a-1. ZPIZ-1 člen 7, 7/1, 7/3, 13, 14, 22, 23/1. ZMEPIZ člen 22, 22/4, 23, 23/1, 23/1-a, 23/3, 45, 45/3, 47, 47/2, 48, 49, 50.
lastnost zavarovanca - državljani RS, zaposleni pri tujcih
Tožnica, ki je bila kot slovenska državljanka od 1. 10. 2005 do 31. 12. 2007 zaposlena pri tujem delodajalcu s sedežem v Avstriji za 24 ur tedensko kot poslovodja (in za 16 ur tedensko pri delodajalcu v Sloveniji), ima za 24 ur tedensko lastnost zavarovanke na podlagi 14. člena ZPIZ-1 (državljani RS, zaposleni pri tujcih), zato je tožbeni zahtevek za ugotovitev lastnosti zavarovanke na podlagi 13. člena ZPIZ-1 (zaposleni v RS) za poln delovni čas neutemeljen.
ZPP člen 116, 116/1, 207, 207/3. ZFPPiPP člen 122, 122/3, 300, 300/1, 301, 301/7.
odpravnina – regres za letni dopust – božičnica – stečaj delodajalca – prijava terjatev – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožnik v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev ni predlagal nadaljevanja postopka, je njegova terjatev iz naslova odpravnine, regresa za letni dopust in božičnice prenehala, zaradi česar se tožbeni zahtevek zavrne.
Odsotnost iz države, zaradi katere se naj bi tožnik prepozno seznanil z objavo sklepov o preizkusu terjatev, predstavlja očitno neopravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
brezposelna oseba – izbris iz evidence brezposelnih oseb – nadzor
Tožnica ni ravnala z zadostno skrbnostjo, da bi tožencu omogočila, da preveri, ali je v dogovorjenem času dosegljiva na domu, saj na vhodnih vratih stanovanja ni imela napisanega priimka niti ni poskrbela, da bi zvonec deloval. Glede na to, da se je zavezala, da bo vsak delovni dan tri ure dosegljiva na naslovu svojega prebivališča, pa tega ni spoštovala, jo je toženec utemeljeno prenehal voditi v evidenci izbrisanih oseb.
nadomestilo za čas čakanja – nadomestilo za invalidnost
Tožnik ima na podlagi predloga za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, vloženega v letu 2003, od 13. 11. 2003 dalje, kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do premestitve, pravnomočno priznano pravico do nadomestila za invalidnost. Ta postopek se je začel in končal še preden je bil zaključen postopek, začet v letu 2000, na podlagi katerega je bil tožnik v letu 2007 za nazaj od leta 2000 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela na drugem delovnem mestu. Toženec je zato tožniku nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo utemeljeno priznal le za čas od 5. 10. 2000 do 12. 11. 2003, za priznanje tega nadomestila za čas od 13. 11. 2003 dalje pa ni podlage.