zamudna sodba – sklepčnost tožbe – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Glede na to, da iz tožbenih navedb izhaja, da tožnik uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, s tožbenim zahtevkom pa ne uveljavlja, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena nezakonito, ampak zahteva od tožene stranke, da z njim sklene novo pogodbo o zaposlitvi (pri čemer v ZDR ni podlage, da bi se toženi stranki naložila sklenitev pogodbe), tožba ni sklepčna.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja – prava volja
Ker tožnica zaradi duševne motnje oziroma bolezni ni bila sposobna razumeti, kaj pomeni podpis sporazuma, ji delovno razmerje ni zakonito prenehalo na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi.
Predlog tožene stranke za imenovanje izvedenca finančne stroke, je bil dejansko predlog za izvedbo informativnega dokaza, kar pa glede na veljavni Zakon o pravdnem postopku (ZPP), ni dopustno (1. odst. 7. čl. ZPP).
Tožnik, ki je motorično prizadet otrok, star pet let, ima ob tem, da je bila terapevtska žoga za njega koristna, s čimer je izkazana potreba po njeni nabavi, pravico do povračila stroškov za nakup terapevtskih žog, čeprav njihova nabava ni bila opravljena po predpisanem postopku.
Ker tožnica kljub pozivu sodišča ni posredovala izpodbijane dokončne odločbe toženca v izvirniku oziroma overjenem prepisu, je sodišče prve stopnje njeno tožbo utemeljeno zavrglo, čeprav je bila tožnica v bolnišnici. Če so obstajali opravičljivi razlogi, bi lahko tožnica vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, česar pa ni storila.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 163, 163/1, 163/2, 454. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen1, 1/1, 1/1-B, 2, 2/II, 2/II-10, 2/VII, 2/VII-B, 2/VII-B11.
telesna okvara – invalidnina – pravnomočnost
Tožniku, ki že ima priznano pravico do invalidnine, bi bilo pravico do višjega zneska invalidnine mogoče priznati le v primeru, če bi nastala nova telesna okvara, oziroma če bi prišlo po izdaji pravnomočne odločbe o pravici do invalidnine do poslabšanja telesne okvare. Zato mu v novem postopku ob tem, da do poslabšanja telesne okvare ni prišlo, ni mogoče priznati višje invalidnine, kljub temu da bi mu ta na podlagi že takrat obstoječe višje telesne okvare morala biti priznana že v prejšnjem pravnomočnem postopku.
javni uslužbenec - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - bolniški stalež - letni dopust
Pri toženi stranki je bila sicer opuščena vsaka formalnost glede najave odsotnosti z dela, delavci pa so se sami odločali, kdaj bodo koristili letni dopust, vendar je bilo za veljavno koriščenje letnega dopusta treba seznaniti nadrejenega ter pridobiti izrecno ali tiho soglasje z njegove strani. Ker tožnik tega ni spoštoval in po zaključku bolniškega staleža odsotnosti toženi stranki ni sporočil, je slednja utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, potem ko ga pet zaporednih dni ni bilo na delo.
trditveno in dokazno breme – pregled listin – terjatev upravnika na povračilo obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja
Ni naloga sodišča, da samo pregleduje listine tožeče stranke ter ugotavlja, kaj in koliko vtožuje tožeča stranka, temveč je dolžnost tožeče stranke glede na dokazno breme, da dokaže in obrazloži vtoževano terjatev.
Ker pritožbe zoper zamudno sodbo ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče teh pritožbenih navedb ni upoštevalo, prav tako ni upoštevalo v pritožbi podanih dokaznih predlogov tožene stranke.
V posamičnem socialnem sporu, ko se presoja pravilnost in zakonitost odločb toženke, se upošteva le medicinske izvide, ki obstajajo do dneva dokončnosti upravnega akta toženke. Kasnejša zdravstvena dokumentacija, iz katere bi izhajalo poslabšanje zdravstvenega stanja, je načeloma predmet novega invalidskega postopka.
O tem, katere dokaze bo izvedlo, sodišče odredi s sklepom, v katerem navede sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz in dokazilo. Naravo takega sklepa ima tudi s pritožbo izpodbijani sklep. Zoper tak sklep pa po izrecni določbi 3. odstavka 287. člena ZPP ni posebne pritožbe.
Ker je bila za delovni proces, v zvezi s katerim naj bi prišlo do škode, odgovorna tožena stranka, mora za razbremenitev svoje odgovornosti ona dokazati, da so bili delovni pogoji ustrezni.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 člen 14, 14/2. Uredba Sveta (EGS) št. 574/71 člen 12, 12/a, 12/a-1. ZPIZ-1 člen 7, 7/1, 7/3, 13, 14, 22, 23/1. ZMEPIZ člen 22, 22/4, 23, 23/1, 23/1-a, 23/3, 45, 45/3, 47, 47/2, 48, 49, 50.
lastnost zavarovanca - državljani RS, zaposleni pri tujcih
Tožnica, ki je bila kot slovenska državljanka od 1. 10. 2005 do 31. 12. 2007 zaposlena pri tujem delodajalcu s sedežem v Avstriji za 24 ur tedensko kot poslovodja (in za 16 ur tedensko pri delodajalcu v Sloveniji), ima za 24 ur tedensko lastnost zavarovanke na podlagi 14. člena ZPIZ-1 (državljani RS, zaposleni pri tujcih), zato je tožbeni zahtevek za ugotovitev lastnosti zavarovanke na podlagi 13. člena ZPIZ-1 (zaposleni v RS) za poln delovni čas neutemeljen.
Po 2. odst. 105a člena ZPP mora biti sodna taksa plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. V 34. členu ZST-1, ki ureja postopek za plačilo sodne takse, pa je določen rok 15-ih dni, v katerem mora taksni zavezanec po prejemu plačilnega naloga plačati dolžno takso. Gre torej za zakonski rok, ki ga določa citirano določilo ZST-1. Zakonski roki pa niso podaljšljivi.
Besedilo iz predloga tako pred zapisom „se dovoli“, kot tudi za njim, je v celoti povzeto v izpodbijani sklep in celotno besedilo ima smisel, če se ga bere skupaj z obema izpostavljenima besedama. Torej je očitno, da sta besedi „se dovoli“ pri izdelavi sklepa sodišča prve stopnje izpadli pomotoma.
Ker je sodišče prve stopnje z izdajo dopolnilne sodbe dopolnilo sodbo, tako da je tožbenemu zahtevku ugodilo v celoti, tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper takšno sodbo. Iz tega razloga se pritožba kot nedovoljena zavrže.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 135, 149, 150.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nevarna dejavnost
Borilni športi ne predstavljajo nevarne dejavnosti, ker možnost poškodb pri teh športih ni večja kot pri drugih športih, zato lahko delodajalec za škodo, ki jo utrpi delavec, ki se v okviru delovnega razmerja ukvarja z borilnim športom, odgovarja le krivdno.
Zmožnost plačila najemnine je razlika med ugotovljenimi dohodkom in cenzusom za dodelitev pravice do subvencionirane najemnine. Ker je ta razlika pri tožnici ugotovljena, je upravičena do subvencije in sicer v višini 80 % najemnine.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlog
Čeprav se tožeča stranka v pritožbi sklicuje na nepravilno uporabo materialnega prava s strani prvostopenjskega sodišča, pa se njeni konkretni očitki v pritožbi nanašajo izključno na dejansko podlago, kot jo je ugotovilo prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi. Pritožbeni očitki, ki se tičejo dokazne ocene prvostopenjskega sodišča glede doseženega soglasja volj pravdnih strank pri sklenitvi pogodbe in s tem v zvezi dogovora o ceni, zato predstavljajo uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga, zato se pritožbeno sodišče s tovrstnimi pritožbenimi navedbami ni dolžno ukvarjati.