Za razlago, ali gre pri nekem poslu za predpogodbo ali pa že za glavno pogodbo, ni odločilen naziv pravnega posla, marveč vsebina izpolnitvenih ravnanj, h katerim so se zavezale pogodbene stranke.
Za predpogodbo je značilno to, da se stranki zavezujeta zgolj skleniti glavno pogodbo in nič več kot to. Smisel predpogodbe je torej v tem, da stranki na zavezujoč način zavarujeta svoj izpogajan pravni položaj (vse bistvene sestavine glavne pogodbe), vendar k izpolnitvenemu ravnanju po glavni pogodbi še nista zavezani. To postaneta šele s sklenitvijo glavne pogodbe.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – soodgovornost oškodovanca
Pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, ob razmejitvi odškodninske odgovornosti odgovorne osebe na eni in oškodovanca na drugi strani ni mogoče analogno uporabiti pravil, ki se nanašajo na regres med solidarnimi odškodninskimi zavezanci, saj je tovrsten življenjski primer izrecno urejen s pravilom iz 154. člena OZ. Ob izvedenčevi ugotovitvi, da je eden izmed voznikov nedvomno prevozil rdečo luč (nikakor pa ne oba), ni mogoče uporabiti tistega pravila iz 154. člena OZ, ki predvideva deljeno odgovornost.
načelo proste presoje dokazov – verodostojna listina – izpis iz poslovnih listin – dokazna sredstva
V pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, verodostojna listina ne izgubi svoje dokazne moči, temveč ima le takšno dokazno moč kot vsi ostali dokazi, in jo sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 43, 43/4, 46, 46/1, 46/1-1, 46a, 46a/1, 46a/1-2, 47, 47/1, 47/1-2.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - višina nagrade
Pritožbene navedbe, ki po vsebini predstavljajo pripombe na izdelano izvedensko mnenje, niso pravno upoštevne v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu.
Ker je izvedenec izdelal izvedensko mnenje v skladu z navodili sodišča prve stopnje, mu za opravljeno delo pripada nagrada in nadomestilo za stroške.
odškodninska odgovornost izvajalca gradnje – prečkanje gradbišča – udrtina na gradbišču – padec na gradbišču
Nezavarovana vdrtina, ki naj bi bila vzrok padca, je bila na gradbišču, spričo česar, zavarovancu toženke ni mogoče očitati, da bi morala biti posebej označena, saj je gradbišče namenjeno delavcem in ne peščcem.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – stvarna pristojnost – pravnomočnost sklepa o izvršbi – območje, na katerem leži nepremičnina
Sodišče, kadar dovoli zaznambo izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke.
Za odločanje o vpisih v zemljiško knjigo je na prvi stopnji krajevno pristojno tisto zemljiškoknjižno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina, na katero se vpis nanaša.
zavarovalna pogodba – splošni pogoji – ničnost določil – uporaba materialnega prava – Zakon o varstvu potrošnikov
Pravilna uporaba materialnega prava terja, da se pogodbeno razmerje oceni tudi v luči potrošniškega prava (Zakona o varstvu potrošnikov), saj je zavarovalec v razmerju do zavarovalnice potrošnik.
fikcija odpovedi – sodba na podlagi odpovedi v sporu majhne vrednosti – dopustnost posega v ustavno pravico – zahteva za razpis naroka
Določba 454. člena ZPP predvideva izdajo sodbe na podlagi odpovedi v sporu majhne vrednosti, če se tožeča stranka, ki je zahtevala izvedbo naroka za glavno obravnavo, tega ne udeleži. Navedeno pravilo ni protiustavno. Gre namreč za v bistvenem drugačen položaj kot v rednem postopku, kjer je bila ugotovljena proitustavnost določbe o fikciji odpovedi. Tako je zato, ker sta koncept rednega pravdnega postopka na eni in koncept specialnega pravdnega postopka v sporu majhne vrednosti na drugi strani v bistvenem različna z vidika ravnovesja med temeljnimi načeli postopka. Izostanka tožeče stranke z naroka zato ni mogoče presojati ločeno od njene zahteve, naj se narok sploh opravi.
invalidnost – invalidnost I. kategorije – datum nastanka invalidnosti
Glede določitve datuma nastanka invalidnosti je bistvena ugotovitev, kdaj so bile spremembe v zdravstvenem stanju izražene v taki meri, da jih ni bilo več mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije.
URS člen 26, 30. ZKP člen 542, 538, 538/1. 538/1-1, 538/1-2. KZ-1 člen 135, 135/1 296, 296/1.
pripor – neutemeljen pripor – odškodnina – odgovornost države
Pravna podlaga tožnikovega tožbenega zahtevka je v določilu 542. člena ZKP. Gre za posebej urejeni primer odškodninske odgovornosti države za škodo, ki je bila povzročena z neutemeljenim priporom. Podlaga tej odgovornosti ni protipravnost ravnanja predstavnika oblasti, temveč zadošča, da se je v kazenskem postopku izkazalo, da je bil odvzem prostosti neutemeljen zaradi razlogov, opisanih v 1., 2. in 4. točki prvega odstavka in drugem odstavku 542. člena ZKP. Omenjenim razlogom je skupno, da je bil izid kazenskega postopka za pripornika ugoden.
Če torej ne bi bilo navedenega oškodovankinega umika predloga za pregon, izid kazenskega postopka za tožnika ne bi bil ugoden. Podana je torej okoliščina iz 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP zaradi katere, glede na določilo tretjega odstavka 542. člena ZKP, tožnik nima pravice do povrnitve škode.
povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - deljena odgovornost - pravnomočna kazenska obsodilna sodba
Kljub kazenski obsodilni sodbi mora pravdno sodišče samostojno presojati o ugovoru toženca o obstoju deljene odgovornosti, kar je tudi storilo. Kazenska obsodilna sodba namreč ugotovitev glede vprašanja deljene odgovornosti ne vsebuje, saj to vprašanje za ugotovitev obstoja kaznivega dejanja ni pomembno.
sklep o ustavitvi postopka – umik tožbe – pritožbena novota – brezplačna pravna pomoč
Tožnik bi moral, če je prepričan, da je upravičen do brezplačne pravne pomoči, zahtevati dodelitev pri službi za brezplačno pravno pomoč, ne more pa šele v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka kot pritožbene novote navajati dejstva v zvezi z upravičenostjo do brezplačne pravne pomoči.
stroški nepravdnega postopka - stroški nadomestitve pogodbe o medsebojnih razmerjih
Tako v skladu z določilom 5. odstavka 182. člena SZ-1 v zvezi z določilom 2. odstavka 35. člena ZNP stroški nadomestitve pogodbe o medsebojnih razmerjih zajemajo le stroške sodnih taks ter stroške, ki nastanejo v nepravdnem postopku (stroški izvedencev), ne pa stroškov pooblaščencev udeležencev postopka.
OZ člen 901, 901/2, 901/3, 901/4, 903, 903/1, 903/4. ZVPot člen 57h.
pogodba o organiziranju potovanja – odstop od posredniške pogodbe o potovanju – spremenjen program potovanja
Zgolj če pogodba namenu, zaradi katerega je bila sklenjena, zaradi bistveno spremenjenega programa ne ustreza več, lahko potnik v skladu s 4. odstavkom 903. člena OZ odstopi od pogodbe, organizator pa mu mora vrniti vse, kar je na podlagi pogodbe plačal.
ZS člen 3, 3/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 225, 225/4, 249.
starostna pokojnina – odmera pokojnine – nova odmera
Odločitev o pravici do starostne pokojnine je postala pravnomočna le za tiste dohodke, ki so bil navedeni in upoštevani pri njeni odmeri, ne pa za druge dohodke (konkretno za zneske, izplačane iz naslova obveznic). Zahteva, da se pri odmeri pokojnine upoštevajo tudi ti drugi dohodki, predstavlja zahtevo za novo odmero pokojnine, ki jo je treba presojati po vsebini.
Če predlagatelji zahtevajo ustanovitev nujne poti, predlog pa utemeljujejo kot lastniki gospodujočega zemljišča, ki prek služečega zemljišča potrebuje povezavo z javno cesto, je podana sodna pristojnost.
Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ni pristojno preverjati veljavnosti zemljiškoknjižnega dovolila, temveč samo popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, prav tako pa tudi ne, ali so izpolnjene obveznosti strank iz zemljiškoknjižnega dovolila.