ZZZDR določa zakonsko domnevo, po kateri velja za očeta otroka, rojenega v zakonski zvezi ali v dobi tristo dni po njenem prenehanju, mož otrokove matere. Navedeno zakonsko domnevo je mogoče izpodbiti z konstitutivno tožbo na izpodbijanje očetovstva. Za spremembo osebnega statusa je treba vložiti tožbo tudi, če med strankami o tem ni spora. Narava tega spora je torej takšna, da nobene od pravdnih strank ni mogoče obremeniti z očitkom, da je dala povod za vložitev tožbe.
ZNPosr člen 5, 25. OZ člen 3, 8, 846, 846/3, 849. ZZZDR člen 52, 52/2, 56, 56/2.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – ugovor previsoke provizije – načelo enake vrednosti dajatev – pogodbena avtonomija – causa acquirendi
Ugovor previsoke provizije gradi na spoznanju, da je pri pogodbi o nepremičninskem posredovanju podana izrazita spoznavna vrzel med sklenitveno in izpolnitveno fazo pogodbe. Stranki zato ob sklenitvi pogodbe plačila provizije ne moreta določiti v luči načela enake vrednosti dajatev. Višino provizije je mogoče uskladiti z navedenim načelom šele tedaj, ko sta znana obseg in trud posrednikovega dela. Ker je pogodba o nepremičninskem posredovanju vzajemna pogodba, zanjo velja causa acquirendi. Pri obravnavanju ugovora pretirane provizije je zato treba presojati predvsem to, da bi se causa acquirendi ne sprevrgla v nekaj drugega – t.j., v nedopustno kavzo, katere vsebina bi bila bogatenje močnejše stranke na rovaš šibkejše.
stvarna služnost – ugotovitev obstoja stvarne služnosti hoje in voženj – motenje – začasna odredba – regulacijska začasna odredba
Tožnici torej predlagata izdajo t.i. „ureditvene (regulacijske) začasne odredbe“, katere funkcija je v začasnem substituiranju bodoče meritorne odločitve o njuni pravici, katere izdajo zahteva s tožbo. Sodišče pa z regulacijsko začasno odredbo provizorno uredi porušeno pravno razmerje med strankama le, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih terja določilo 272. člena ZIZ, oziroma, če upnik izkaže za verjetno obstoj svoje terjatve in hkrati potrebnost takšne začasne odredbe za to, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnici slednjega pogoja nista izkazali. Ugotovilo je namreč, da ne drži njuna dejanska trditev, da zaradi ravnanja toženca svojih nepremičnin ne moreta več uporabljati oziroma jih lahko uporabljata le v omejenem obsegu, saj imata neoviran dostop do svoje nepremičnine po (skoraj vzporedno) zgrajeni novi poti.
tožba zaradi izpodbijanja pravnih dejanj in vrnitve premoženjske koristi – zaznamba spora
Tožba zaradi izpodbijanja pravnih dejanj in vrnitve premoženjske koristi v stečajno maso, ki jo je predlagatelj vložil kot prilogo svojemu predlogu, ni noben izmed sporov, ki so navedeni v 1. odstavku točke 1 do 3 člena 79 ZZK-1, saj v konkretnem sporu ne gre za spor o pridobitvi lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem zemljišču, podlagi priposestvovanja oziroma skupnega premoženja oziroma na drug izviren način, niti zaznambo spora za prenehanje pravice na podlagi tožbe, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi prenehanje pravice.
Umik tožbe je bil posledica sklenjene sodne poravnave, ki je bila vsebinsko povezana s predmetnim postopkom. Ker v sodni poravnavi dogovora o stroških predmetnega postopka ni bilo, je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost določilu 159. člena ZPP pred 158. členom ZPP in odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.
odgovornost vzdrževalca ceste – vzdrževanje ceste – protipravno ravnanje – opustitev dolžnega ravnanja
Sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pregledniška služba zavarovanca tožene stranke opravila tri preglede avtoceste, kot ji to nalaga določilo 14. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. Zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je zavarovanec tožene stranke ravnal protipravno, ker je svoje dolžnostno ravnanje opustil. Neživljenjsko je namreč od zavarovanca tožene stranke pričakovati, da takoj, ko se ovira na cesti pojavi, oviro odstrani.
vsebina sklepa o dedovanju – vrednost zapuščine – odmera takse
Podatki o vrednosti zapuščine in zapuščinski taksi niso elementi, ki bi sodili v sklep o dedovanju. Ocena vrednosti zapuščine ima pomen le za odmero takse, v ničemer pa ne vpliva na pravilnost in zakonitost sklepa o dedovanju, s katerim je odločeno o tem, katerim osebam gre pravica do dediščine.
vknjižba lastninske pravice - načelo formalnosti – pogoji za dovolitev vpisa - sodba na podlagi pripoznave - vsebina izreka – ugotovljen obstoj izločitvene pravice
Praviloma gre pri izločitveni pravici za uveljavljanje upnikove lastninske pravice na stvari, lahko pa tudi kakšne druge premoženjske pravice. Iz sporne sodbe na podlagi pripoznave ni razvidno, kakšen je pravni temelj in vsebina izločitvene pravice na spornih nepremičninah. Zato ne gre za sodbo, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice.
Eden od pogojev za dovolitev vpisa po 3. točki 148. člena ZZK-1 je tudi dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige. Tako je vpis po 1. odstavku 150. člena istega zakona dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, če sodna odločba, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.
motenje posesti – petitorna pravda – neuspeh v petitorni pravdi
Tožniku v petirorni pravdi ni uspelo dokazati služnostne pravice, zato glede na takšno stanje v motenjski pravdi ni mogoče ugoditi zahtevku na vrnitev v prejšnje stanje in prepoved bodočih motenj.
Toženčeva obveznost plačila ne izvira iz zadolžnice, temveč iz njegove zaveze za izpolnitev obveznosti iz najemne pogodbe, ki jo je sklenil s tožnikom. Izstavitev zadolžnice ni pravni posel. Zadolžnica tudi ni vrednostni papir. Zadolžnica je le dokazilo, da se je stranka zavezala za določeno izpolnitev. Je torej potrdilo, pisna izjava dolžnika o obstoju določene obveznosti.
služnost – prenehanje stvarne služnosti – zahteva za ukinitev služnosti – protiustavnost podzakonskega predpisa – kategorizacija javnih cest
Ker so po določbi 125. člena Ustave sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani le na ustavo in zakon, pri tem pa niso vezani tudi na podzakonske predpise, kadar so ti v neskladju z ustavo ali zakonom, sodišče podzakonskega predpisa, ki je protiustaven, ne uporabi.
Sporna zemljišča niso bila v lasti tožene stranke, temveč so bila v lasti podjetja V., zato odlok o razglasitvi javne ceste ne more imeti razlastitvenega učinka za sporna zemljišča, na katerih poteka cesta oziroma ne more povzročiti prenosa lastninske pravice na teh zemljiščih, ker je to v neskladju s 33. in 69. členom URS, zato ga sodišče ne upošteva.
Pri presoji zahteve za ukinitev služnosti so pomembne le tiste spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na gospodujoče zemljišče.
pravdna sposobnost – odvzem poslovne sposobnosti – nepravdni postopek - odločanje v pravdnem postopku
Za odvzem poslovne sposobnosti ZNP predpisuje nepravdni postopek, vendar pa mora sodišče o tem odločati tudi v pravdnem postopku, kadar se mu pojavi dvom o tem, ali je stranka pravdno sposobna.
Zavrnitev tožbenega zahtevka lahko povzroči le takšna tožnikova izjava o odpovedi tožbenemu zahtevku, ki je jasna, nedvoumna in nepogojna. Tožnikova izjava na zadnjem naroku, ki jo povzema tudi pritožba, tej zahtevi ne ustreza.
spor o predmetu delitve – napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve – delitev nepremičnine
V postopku zaradi delitve solastnega premoženja obstaja spor o predmetu delitve, ker nasprotni udeleženec trdi, da je celotna nepremičnina v solasti udeležencev po deležih, razvidnih iz zemljiške knjige, predlagatelja pa kot svoje premoženje (premoženje v njuni izključni lasti) izločata del te nepremičnine – hišo z zemljiščem, ki je potrebno za njeno redno uporabo.
pravna oseba – fizična oseba – etažni lastniki – posamezen etažni lastnik – vpis v zemljiško knjigo – vpis zaznambe izvršbe
Kot imetnik na podlagi zaznambe izvršbe pridobljene hipoteke se lahko vpiše tisti, ki je po materialnem pravu sposoben biti nosilec oziroma imetnik te stvarne pravice. Po določilih 24. in 25. člena ZZK-1 so to lahko bodisi fizične osebe bodisi pravne osebe, tako pravne osebe zasebnega prava kot pravne osebe javnega prava. V obravnavani zadevi so kot upniki navedeni posamezni etažni lastniki –fizične osebe. V njihovo korist je prvostopenjsko sodišče zato utemeljeno zaznamovalo izvršbo in dovolilo vknjižbo hipotek.