vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – ugovor – odgovor na ugovor
ZZK-1 odgovora na ugovor ne predvideva.
Ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine lahko vloži tudi oseba, ki dokaže, da so izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini v njeno korist. Ta oseba mora z ugovorom zahtevati vknjižbo lastninske pravice v svojo korist in mu priložiti listine, ki so podlaga za to vknjižbo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0067678
ZARSS člen 15, 15/2. ZIZ člen 226, 226/2, 226/5, 266, 266/3, 266/4, 273, 273/2. ZPP člen 207, 207/2, 208, 208/3, 211, 211/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 483, 483/1, 483/1-6. ZASP člen 170, 170/4.
začasna odredba – denarna kazen – stečaj – stečajni postopek – spor v zvezi s stečajnim postopkom – gospodarski spor – kršitev avtorskih pravic – prekinitev pravdnega postopka po določbah ZARSS – sklep o nadaljevanju postopka
Glede neobrazloženosti predlagane denarne kazni je treba uporabiti 2. odst. 273. člena ZIZ, ki določa obveznost sodišča, da v primeru izdaje začasne odredbe, s katero se dolžniku prepoveduje, da ne stori ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, ali ki mu prepoveduje, da ne sme nič storiti na stvareh, na katere meri terjatev, izreče denarno kazen za primer kršitve prepovedi v skladu z določbo 2. odst. 226. člena ZIZ. Gre torej za obveznost sodišča. Izrek denarne kazni iz 2. odst. 273. člena ZIZ predstavlja sankcijo zaradi preprečitve oziroma sankcioniranja fraudoloznega ravnanja dolžnika v primeru, ko je ta kršil prepoved, ki mu jo je z začasno odredbo naložilo sodišče.
Rok, ki temelji na določbi 2. odstavka 105.a člena ZPP, je prekluzivne narave, zato je neupoštevno pritožbeno sklicevanje, da je tožena stranka preostali del sodne takse plačala pred sprejemom izpodbijanega sklepa.
tožba zaradi izpodbijanja pravnih dejanj in vrnitve premoženjske koristi – zaznamba spora
Tožba zaradi izpodbijanja pravnih dejanj in vrnitve premoženjske koristi v stečajno maso, ki jo je predlagatelj vložil kot prilogo svojemu predlogu, ni noben izmed sporov, ki so navedeni v 1. odstavku točke 1 do 3 člena 79 ZZK-1, saj v konkretnem sporu ne gre za spor o pridobitvi lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem zemljišču, podlagi priposestvovanja oziroma skupnega premoženja oziroma na drug izviren način, niti zaznambo spora za prenehanje pravice na podlagi tožbe, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi prenehanje pravice.
vknjižba lastninske pravice na občino – nezazidano stavbno zemljišče – pogoji za pridobitev lastninske pravice občine po ZSKZ
Ker je bila pravica uporabe na nepremičninah vpisana na predlagateljico in ker je predlagateljica predložila potrdila, iz katerih izhaja, da nepremičnine predstavljajo del nezazidanega stavbnega zemljišča kot je opredeljen v 16.a členu ZSKZ, je predlagateljica že na podlagi samega zakona pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, saj je z listinami izkazala zakonska upravičenja za vpis lastninske pravice. RS ni bila vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnin oziroma ni imela vpisane pravice uporabe, zato ni potreben sporazum ali pogodba, na podlagi katere bi predlagateljica in udeleženka uredili morebitna sporna razmerja.
odpoved pravici do odškodnine – odpoved odškodnini v postopku lastninskega preoblikovanja – prekoračitev pooblastil zakonitega zastopnika – navidezna izjava volje
Obseg pooblastil zakonitega zastopnika je neomejen, izjeme, ki so določene in zaradi varnosti pravnega prometa vpisane v sodni register, pa je potrebno razlagati ozko.
Če ni soglasne volje obeh strank (v konkretnem primeru tudi nasprotne udeleženke kot dolžnice), da gre za navidezno (lažno) izjavo volje (tega pa predlagatelj ni trdil, niti to ni bilo ugotovljeno), odpust dolga ni mogel biti navidezen niti neveljaven.
protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost zakonodajalca - odškodninska odgovornost države – sanacija bank
Ugotovljena zakonodajna opustitev ne zadošča, da bi bilo mogoče govoriti o odškodninski odgovornosti zakonodajalca. Ta je podala le v primerih najhujših kršitev ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
pravdna sposobnost – odvzem poslovne sposobnosti – nepravdni postopek - odločanje v pravdnem postopku
Za odvzem poslovne sposobnosti ZNP predpisuje nepravdni postopek, vendar pa mora sodišče o tem odločati tudi v pravdnem postopku, kadar se mu pojavi dvom o tem, ali je stranka pravdno sposobna.
Zavrnitev tožbenega zahtevka lahko povzroči le takšna tožnikova izjava o odpovedi tožbenemu zahtevku, ki je jasna, nedvoumna in nepogojna. Tožnikova izjava na zadnjem naroku, ki jo povzema tudi pritožba, tej zahtevi ne ustreza.
spor o predmetu delitve – napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve – delitev nepremičnine
V postopku zaradi delitve solastnega premoženja obstaja spor o predmetu delitve, ker nasprotni udeleženec trdi, da je celotna nepremičnina v solasti udeležencev po deležih, razvidnih iz zemljiške knjige, predlagatelja pa kot svoje premoženje (premoženje v njuni izključni lasti) izločata del te nepremičnine – hišo z zemljiščem, ki je potrebno za njeno redno uporabo.
pogodba o bančnem depozitu - odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za podružnico – pomanjkanje razlogov
Če je v imenu banke in za njen račun pogodbo o bančnem depozitu sklenila podružnica, je banka zavezana k izpolnitvi pogodbe ne glede na to, da je bila po predpisih nekdanje skupne države dolžna devize posredovati narodni banki in ne glede na to, kaj se je zgodilo z njenim premoženjem na območju drugih držav.
ZNPosr člen 5, 25. OZ člen 3, 8, 846, 846/3, 849. ZZZDR člen 52, 52/2, 56, 56/2.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – ugovor previsoke provizije – načelo enake vrednosti dajatev – pogodbena avtonomija – causa acquirendi
Ugovor previsoke provizije gradi na spoznanju, da je pri pogodbi o nepremičninskem posredovanju podana izrazita spoznavna vrzel med sklenitveno in izpolnitveno fazo pogodbe. Stranki zato ob sklenitvi pogodbe plačila provizije ne moreta določiti v luči načela enake vrednosti dajatev. Višino provizije je mogoče uskladiti z navedenim načelom šele tedaj, ko sta znana obseg in trud posrednikovega dela. Ker je pogodba o nepremičninskem posredovanju vzajemna pogodba, zanjo velja causa acquirendi. Pri obravnavanju ugovora pretirane provizije je zato treba presojati predvsem to, da bi se causa acquirendi ne sprevrgla v nekaj drugega – t.j., v nedopustno kavzo, katere vsebina bi bila bogatenje močnejše stranke na rovaš šibkejše.
sklep o dedovanju – vsebina sklepa – priglasitev terjatve do upnika – ugotavljanje terjatev do zapuščine
Zapuščinsko sodišče lahko sicer ugotovi, kdo je priglasil terjatev do zapustnika ali do zapuščine in v kakšni višini (in zanje dedič sicer odgovarja v skladu z določbo 142. čl. ZD), ne more pa teh terjatev zapuščinsko sodišče sâmo ugotavljati, čeprav jih dediču ne nalaga v plačilo, še zlasti ne, če so sporne.
ZP-1 člen 8, 18, 18/2. KZ-1 člen 32. ZVCP-1 člen 130, 130/4, 130/4-d.
vožnja pod vplivom alkohola – uporaba določb kazenskega zakonika – skrajna sila
Zakonski pogoji za ravnanje v skrajni sili niso bili izpolnjeni že iz razloga, ker je imel obdolženec v zgolj z njegove strani zatrjevani situaciji, ko naj bi se počutil življenjsko ogroženega zaradi zdravstvenih težav, vso možnost nastalo nevarnost odvrniti tudi drugače, in sicer s klicem na številko klica v sili, npr. 112, kjer bi mu bila nudena ustrezna medicinska pomoč, ne pa da se je v takem, po njegovi oceni celo življenjsko ogrožajočem, stanju, odločil še za vožnjo motornega vozila, ki že po naravi stvari od voznika terja popolno fizično sposobnost za varno upravljanje motornega vozila, pri tem pa tudi vedel, da je pred tem užival alkoholne pijače.
odškodnina – žalitev dobrega imena in časti – vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo
Iz zdravstvene dokumentacije tožnika – zdravstvenega kartona ne sledi, da bi obiskal zaradi poškodbe zdravnika 24. 04. 1993, ko naj bi se pripetil škodni dogodek, niti dan kasneje 25. 04. 1993, kot je to izpovedoval tožnik oziroma priče katerih zaslišanje je on predlagal. Prvi obisk pri zdravniku je v zdravstvenem kartonu tožnika zabeležen šele 26. 04. 1993, torej tri dni po zatrjevanem škodnem dogodku. Ne gre prezreti, da so tudi policisti, ki so preverjali dejansko stanje na podlagi prijave tožnika ugotovili, da je šlo med pravdnima strankama kritičnega dne le za verbalni konflikt.
vknjižba lastninske pravice - načelo formalnosti – pogoji za dovolitev vpisa - sodba na podlagi pripoznave - vsebina izreka – ugotovljen obstoj izločitvene pravice
Praviloma gre pri izločitveni pravici za uveljavljanje upnikove lastninske pravice na stvari, lahko pa tudi kakšne druge premoženjske pravice. Iz sporne sodbe na podlagi pripoznave ni razvidno, kakšen je pravni temelj in vsebina izločitvene pravice na spornih nepremičninah. Zato ne gre za sodbo, s katero je sodišče ugotovilo obstoj, spremembo oziroma prenehanje pravice.
Eden od pogojev za dovolitev vpisa po 3. točki 148. člena ZZK-1 je tudi dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige. Tako je vpis po 1. odstavku 150. člena istega zakona dovoljen le proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere se bo opravil vpis, če sodna odločba, na podlagi katere se o vpisu odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi.
SPZ člen 27, 28. ZLNDL člen 4. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 29.
podržavljenje – kmetijsko zemljišče – lovska družina
Da se je s predmetno kupoprodajno pogodbo prenesla zgolj pravica uporabe in ne lastninska pravica, pa je mogoče zaključiti tudi na podlagi zemljiškoknjižnega izpiska za to nepremičnino, iz katerega izhaja, da je bila lastninska pravica toženke vknjižena na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 13. 7. 1984 in Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti (v nadaljevanju: ZLNDL). Če bi se s kupoprodajno pogodbo prenesla lastninska pravica, bi podlaga za vknjižbo bila le kupoprodajna pogodba, ker pa se je prenesla pravica uporabe in je torej ta obstojala na dan uveljavitve ZLNDL, se je vknjižba opravila tudi na podlagi predmetnega zakona.
Ker je bilo ugotovljeno, da je z dnem uveljavitve ZSKZ originalno lastninsko pravico na nepremičninah pridobila tožnica, je od tega dne naprej šteti, da nepremičnine niso bile v družbeni lastnini in jih je bilo mogoče priposestvovati.
Ker iz kupoprodajne pogodbe nedvomno izhaja, da se prenaša na toženko pravica uporabe družbene lastnine, toženka s tem ne more izkazati pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice in zato njena posest po določbah ZTLR ne more biti opredeljena kot zakonita.
Domnevo alkoholiziranosti je mogoče izpodbiti z dokazom nasprotja, ki je glavni dokaz, za uspeh katerega je potrebno polno prepričanje. Opravljeni preizkus alkoholiziranosti je le eden od dokazov, ki omogoča ugotovitev obsega alkohola v organizmu, toženec pa bi lahko svojo nealkoholiziranost dokazoval tudi z drugimi dokazi, vendar je ob neobstoju objektivnih dokazov nase prevzel riziko, da z njimi ne bo prepričal sodišča. Prav to pa se je zgodilo v konkretnem pravdnem primeru.