spor o predmetu delitve – napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve – delitev nepremičnine
V postopku zaradi delitve solastnega premoženja obstaja spor o predmetu delitve, ker nasprotni udeleženec trdi, da je celotna nepremičnina v solasti udeležencev po deležih, razvidnih iz zemljiške knjige, predlagatelja pa kot svoje premoženje (premoženje v njuni izključni lasti) izločata del te nepremičnine – hišo z zemljiščem, ki je potrebno za njeno redno uporabo.
ZNPosr člen 5, 25. OZ člen 3, 8, 846, 846/3, 849. ZZZDR člen 52, 52/2, 56, 56/2.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – ugovor previsoke provizije – načelo enake vrednosti dajatev – pogodbena avtonomija – causa acquirendi
Ugovor previsoke provizije gradi na spoznanju, da je pri pogodbi o nepremičninskem posredovanju podana izrazita spoznavna vrzel med sklenitveno in izpolnitveno fazo pogodbe. Stranki zato ob sklenitvi pogodbe plačila provizije ne moreta določiti v luči načela enake vrednosti dajatev. Višino provizije je mogoče uskladiti z navedenim načelom šele tedaj, ko sta znana obseg in trud posrednikovega dela. Ker je pogodba o nepremičninskem posredovanju vzajemna pogodba, zanjo velja causa acquirendi. Pri obravnavanju ugovora pretirane provizije je zato treba presojati predvsem to, da bi se causa acquirendi ne sprevrgla v nekaj drugega – t.j., v nedopustno kavzo, katere vsebina bi bila bogatenje močnejše stranke na rovaš šibkejše.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ŠPORTNO PRAVO
VSL0067690
OZ člen 807, 814, 823, 823/3.
provizija – plačilo provizije - zastopniška provizija – pogodba o igranju nogometa – nogometni klub – agent – igralec nogometa – pogodba o naročilu – pogodba o trgovskem zastopanju
Predmet spora v tej zadevi je torej pogodbeni odnos med agentom in igralcem nogometa, ki sta ga uredila s tipsko pisno pogodbo, ki jo je predpisoval Pravilnik o agentih igralcev, ki ga je sprejela NZS kot članica Mednarodne nogometne zveze FIFA. Iz vsebine pogodbe, ki se med ostalim sklicuje na navedeni Pravilnik o agentih igralcev izhaja, da je pogodba sklenjena za 24 mesecev ter da sta se pogodbenika dogovorila za provizijo v višini 20 % od letne bruto osnovne plače igralca, katera pripada igralcu na osnovi pogodbe o zaposlitvi, o kateri se je dogovoril zastopnik igralcev. Pogodbenika sta nadalje soglašala, da se pravice do posredovanja prenesejo ekskluzivno na zastopnika igralcev. Glede na takšna pogodbena določila je po pravni naravi pogodbo mogoče umestiti med pogodbo o naročilu in pogodbo o trgovskem zastopanju, pri čemer je po vsebini bližja slednji, ki je urejena v določbah 807 do 828 OZ.
pogodba o bančnem depozitu - odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za podružnico – pomanjkanje razlogov
Če je v imenu banke in za njen račun pogodbo o bančnem depozitu sklenila podružnica, je banka zavezana k izpolnitvi pogodbe ne glede na to, da je bila po predpisih nekdanje skupne države dolžna devize posredovati narodni banki in ne glede na to, kaj se je zgodilo z njenim premoženjem na območju drugih držav.
žalitev časti in dobrega imena - odškodnina zaradi posega v čast in dobro ime – presoja žaljivosti
Pri presoji žaljivosti je treba upoštevati čas, okoliščine, navade, osebe, katerim je žalitev namenjena, medsebojne odnose povzročitelja škode in oškodovanca ter druge okoliščine primera.
Glede na medsebojni odnos pravdnih strank kot bivših zakoncev in dejstvo, da je tožena stranka sporno izjavo, da tožnica ni skrbela za otroka, navedla tekom tajnega postopka za ugotovitev neveljavnosti zakonske zveze pred Metropolitanskim cerkvenim sodiščem pri uveljavljanju svoje pravice, ter da o žaljivem namenu izjave iz okoliščin tudi ni mogoče sklepati, je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek zaradi pomanjkanja protipravnosti zavrnilo.
tožba zaradi izpodbijanja pravnih dejanj in vrnitve premoženjske koristi – zaznamba spora
Tožba zaradi izpodbijanja pravnih dejanj in vrnitve premoženjske koristi v stečajno maso, ki jo je predlagatelj vložil kot prilogo svojemu predlogu, ni noben izmed sporov, ki so navedeni v 1. odstavku točke 1 do 3 člena 79 ZZK-1, saj v konkretnem sporu ne gre za spor o pridobitvi lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem zemljišču, podlagi priposestvovanja oziroma skupnega premoženja oziroma na drug izviren način, niti zaznambo spora za prenehanje pravice na podlagi tožbe, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi prenehanje pravice.
Umik tožbe je bil posledica sklenjene sodne poravnave, ki je bila vsebinsko povezana s predmetnim postopkom. Ker v sodni poravnavi dogovora o stroških predmetnega postopka ni bilo, je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost določilu 159. člena ZPP pred 158. členom ZPP in odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0068163
ZPP člen 153. OZ člen 119.
posojilna pogodba – oderuška pogodba - dokaz z izvedencem – predujem za izvedbo dokaza – zaslišanje izvedenca
Četudi bi posojilojemalec s pogodbo res reševal »eksistencialno vprašanje«, bi moral dokazati (še prej pa navajati), da se je tega zavedala tudi tožnica (subjektivni element oderuške pogodbe). Iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi tožnica vedela karkoli drugega kot to, da je bil kredit namenjen »prenovi stan. enote«. Pa tudi golo dejstvo, da so sredstva namenjena prenovi ali celo pridobitvi stanovanja, še ne implicira »stiske« kot elementa oderuštva.
Dokazovanje z izvedencem predstavlja enovito celoto in za zaslišanje izvedenca sodišče ne potrebuje pobude strank, zato mora celoten predujem, tudi za zaslišanje izvedenca, naložiti tisti stranki, ki je dokazno sredstvo predlagala, ne glede na to, ali ta celo nasprotuje zaslišanju izvedenca.
delitev skupnega poslovnega deleža – skupnost po deležih – societas - skupen poslovni delež
Ker gre v obravnavanem primeru za sporno vprašanje glede predmeta delitve (ali obstaja skupni poslovni delež), je utemeljena odločitev prvostopenjskega sodišča, da je skladno s 9. in 10. členom ZNP nepravdni postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju.
ZIZ člen 19, 21, 21/1, 21/2, 40, 40/1, 55, 55/1, 55/1-3, 55/2. ZPP člen 7, 212.
izvršilni naslov – sodba delovnega sodišča – izvršljivost – paricijski rok – primernost izvršilnega naslova
Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, na podlagi katere je upnik predlagal predmetno izvršbo, ne vsebuje roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. V takem primeru mora sodišče v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZIZ paricijski rok določiti v sklepu o izvršbi in dovoliti izvršbo (le) za primer, da dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti.
Tudi če izvršilna sodna praksa v določenih primerih tolerira opisne izreke sodb delovnih in socialnih sodišč in jih šteje za ustrezen izvršilni naslov, to ne pomeni, da lahko upnik tudi s predlogom za izvršbo zahteva le „izplačilo plač, ki bi jih prejemal v primeru, da mu ne bi bilo nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi“. Vsaj v izvršilnem postopku mora biti denarna terjatev upnika opredeljena tudi po višini.
Pri izračunu višine upnikove terjatve iz naslova plač je treba upoštevati zneske denarnih nadomestil, ki jih je upnik prejemal v spornem obdobju.
sklep o dedovanju – vsebina sklepa – priglasitev terjatve do upnika – ugotavljanje terjatev do zapuščine
Zapuščinsko sodišče lahko sicer ugotovi, kdo je priglasil terjatev do zapustnika ali do zapuščine in v kakšni višini (in zanje dedič sicer odgovarja v skladu z določbo 142. čl. ZD), ne more pa teh terjatev zapuščinsko sodišče sâmo ugotavljati, čeprav jih dediču ne nalaga v plačilo, še zlasti ne, če so sporne.
tožbeni zahtevek - dajatveni zahtevek – zahtevek za bodoče mesečno poročanje – neodpravljiva nesklepčnost tožbe – odmera pravdnih stroškov - de minimis non curat praetor
Glede na določilo prvega odstavka 311. člena ZPP, ki določa, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave, tožnik z zahtevkom za bodoče mesečno poročanje ne more uspeti. Nesklepčnosti obravnavanega zahtevka po presoji sodišča druge stopnje ni mogoče odpraviti.
Sodišče druge stopnje se v presojo pritožbenih navedb glede odmere pravdnih stroškov, upoštevajoč okoliščine obravnavane zadeve in predvsem v skladu s pravilom
de minimis non curat praetor,
zaradi zanemarljivosti zneska (4,00 EUR) ni spuščalo.
dolžnost preživljanja otroka – dohodki otroka iz dela - zahteva upravičenca, da se mu preživnina določi v denarju
Dohodki preživljanca se načeloma upoštevajo v celoti pri oceni preživninske zaveze zavezanca, posebej v primerih, ko gre za skromne finančne zmožnosti preživninskega zavezanca in glede na okoliščine ni mogoče pričakovati in zahtevati od zavezanca, da bi si z dodatnim delom zagotovil dodatna finančna sredstva. Ob normalnih finančnih razmerah zavezanca pa ni moč dohodkov otroka iz dela v celoti upoštevati kot obliko zmanjšanja preživninske obveznosti, saj bi s tem v celoti razvrednotili otrokovo delo, da si zagotovi dodatna sredstva za pokritje standardnih ali nadstandardnih potreb.
odgovornost vzdrževalca ceste – vzdrževanje ceste – protipravno ravnanje – opustitev dolžnega ravnanja
Sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pregledniška služba zavarovanca tožene stranke opravila tri preglede avtoceste, kot ji to nalaga določilo 14. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. Zato je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je zavarovanec tožene stranke ravnal protipravno, ker je svoje dolžnostno ravnanje opustil. Neživljenjsko je namreč od zavarovanca tožene stranke pričakovati, da takoj, ko se ovira na cesti pojavi, oviro odstrani.
odškodninska odgovornost borzno posredniške hiše - nepravilni vnos naloga za prenos delnic
Borzno posredniška hiša odgovarja objektivno imetniku pravic, ki so predmet vpisa z nepravilnim vnosom naloga. Če isti pooblaščenec zastopa več strank, je upravičen za povečanje 10% stroškov.
odškodnina – žalitev dobrega imena in časti – vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo
Iz zdravstvene dokumentacije tožnika – zdravstvenega kartona ne sledi, da bi obiskal zaradi poškodbe zdravnika 24. 04. 1993, ko naj bi se pripetil škodni dogodek, niti dan kasneje 25. 04. 1993, kot je to izpovedoval tožnik oziroma priče katerih zaslišanje je on predlagal. Prvi obisk pri zdravniku je v zdravstvenem kartonu tožnika zabeležen šele 26. 04. 1993, torej tri dni po zatrjevanem škodnem dogodku. Ne gre prezreti, da so tudi policisti, ki so preverjali dejansko stanje na podlagi prijave tožnika ugotovili, da je šlo med pravdnima strankama kritičnega dne le za verbalni konflikt.
identično dejansko stanje – predhodno vprašanje – obstoj kaznivega dejanja
Vprašanje obstoja kaznivega dejanja poskusa umora in kazenske odgovornosti tožene stranke ni predhodno vprašanje za odločitev pravdnega sodišča o odškodninski odgovornosti tožene stranke. To bi bilo le tedaj, ko bi bilo kaznivo dejanje sestavina civilnega dejanskega stanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067665
ZPP člen 285, 286. OZ člen 243.
nedopustno navajanje novih dejstev in dokazov – pogodba o finančnem leasingu – finančni leasing - odstop od pogodbe
Sodišče tožečo stranko v okviru materialnega procesnega vodstva na prvem naroku za glavno obravnavo le pozvalo, naj določneje opredeli svojo terjatev po višini, kar je tožeča stranka v danem roku storila s pripravljalno vlogo z dne 11. 03. 2010, ki je bila tega dne priporočeno poslana na sodišče. Pri tem ni šlo za nedopustno navajanje novih dejstev oziroma predlaganje novih dokazov.