pravna oseba – fizična oseba – etažni lastniki – posamezen etažni lastnik – vpis v zemljiško knjigo – vpis zaznambe izvršbe
Vpis pravnega dejstva začete izvršbe ter hipoteke v korist upnika Etažni lastniki, R. ulica 5, L., ni mogoč, saj upnik, ki je označen kot »Etažni lastniki«, ni pravna niti fizična oseba.
Upnik oziroma imetnik stvarne pravice je lahko le posamezen etažni lastnik (fizična oseba) oziroma posamezni etažni lastniki. Ker se tudi sklep o izvršbi ne glasi na posamezne etažne lastnike, bi moralo zemljiškoknjižno sodišče odločiti, da se ne opravi vpis zaznambe izvršbe in hipoteke.
vknjižba lastninske pravice na občino – nezazidano stavbno zemljišče – pogoji za pridobitev lastninske pravice občine po ZSKZ
Ker je bila pravica uporabe na nepremičninah vpisana na predlagateljico in ker je predlagateljica predložila potrdila, iz katerih izhaja, da nepremičnine predstavljajo del nezazidanega stavbnega zemljišča kot je opredeljen v 16.a členu ZSKZ, je predlagateljica že na podlagi samega zakona pridobila lastninsko pravico na nepremičninah, saj je z listinami izkazala zakonska upravičenja za vpis lastninske pravice. RS ni bila vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnin oziroma ni imela vpisane pravice uporabe, zato ni potreben sporazum ali pogodba, na podlagi katere bi predlagateljica in udeleženka uredili morebitna sporna razmerja.
ZIZ člen 19, 21, 21/1, 21/2, 40, 40/1, 55, 55/1, 55/1-3, 55/2. ZPP člen 7, 212.
izvršilni naslov – sodba delovnega sodišča – izvršljivost – paricijski rok – primernost izvršilnega naslova
Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, na podlagi katere je upnik predlagal predmetno izvršbo, ne vsebuje roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. V takem primeru mora sodišče v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZIZ paricijski rok določiti v sklepu o izvršbi in dovoliti izvršbo (le) za primer, da dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti.
Tudi če izvršilna sodna praksa v določenih primerih tolerira opisne izreke sodb delovnih in socialnih sodišč in jih šteje za ustrezen izvršilni naslov, to ne pomeni, da lahko upnik tudi s predlogom za izvršbo zahteva le „izplačilo plač, ki bi jih prejemal v primeru, da mu ne bi bilo nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi“. Vsaj v izvršilnem postopku mora biti denarna terjatev upnika opredeljena tudi po višini.
Pri izračunu višine upnikove terjatve iz naslova plač je treba upoštevati zneske denarnih nadomestil, ki jih je upnik prejemal v spornem obdobju.
ZIZ člen 174, 192, 192/1, 209. ZZK-1 člen 132, 148, 149, 149/1, 149/1-1, 243, 243/1, 244, 245.
izbrisna tožba – zemljiškoknjižno dovolilo
Izbrisna tožba ni namenjena odpravljanju vknjižb, do katerih je prišlo, čeprav niso bili izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa iz 148. člena ZZK-1, na katere pazi zemljiškoknjižno sodišče, in bi jih bilo mogoče odpraviti z ustreznim pravnim sredstvom v zemljiškoknjižnem postopku, temveč je namenjena odpravi vknjižb, ki niso v skladu z materialnim pravom iz razloga, ki ga zemljiškoknjižno sodišče pri izdaji sklepa o dovolitvi vpisa ni bilo dolžno presojati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067665
ZPP člen 285, 286. OZ člen 243.
nedopustno navajanje novih dejstev in dokazov – pogodba o finančnem leasingu – finančni leasing - odstop od pogodbe
Sodišče tožečo stranko v okviru materialnega procesnega vodstva na prvem naroku za glavno obravnavo le pozvalo, naj določneje opredeli svojo terjatev po višini, kar je tožeča stranka v danem roku storila s pripravljalno vlogo z dne 11. 03. 2010, ki je bila tega dne priporočeno poslana na sodišče. Pri tem ni šlo za nedopustno navajanje novih dejstev oziroma predlaganje novih dokazov.
protipravno ravnanje – odškodninska odgovornost zakonodajalca - odškodninska odgovornost države – sanacija bank
Ugotovljena zakonodajna opustitev ne zadošča, da bi bilo mogoče govoriti o odškodninski odgovornosti zakonodajalca. Ta je podala le v primerih najhujših kršitev ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
Ravnanje nasprotnih udeležencev glede na vse okoliščine konkretne zadeve, opisane v predlogu, zadostuje za ugotovitev upniške zamude in s tem izpolnjen materialnopravni pogoj iz določbe 302. člena OZ za predlagani sodni depozit.
odpoved pravici do odškodnine – odpoved odškodnini v postopku lastninskega preoblikovanja – prekoračitev pooblastil zakonitega zastopnika – navidezna izjava volje
Obseg pooblastil zakonitega zastopnika je neomejen, izjeme, ki so določene in zaradi varnosti pravnega prometa vpisane v sodni register, pa je potrebno razlagati ozko.
Če ni soglasne volje obeh strank (v konkretnem primeru tudi nasprotne udeleženke kot dolžnice), da gre za navidezno (lažno) izjavo volje (tega pa predlagatelj ni trdil, niti to ni bilo ugotovljeno), odpust dolga ni mogel biti navidezen niti neveljaven.
zaznamba spora – pravni naslednik – zahtevek na ugotovitev obstoja lastninske pravice prednikov
Glede na tožbo je prvo sodišče zaključilo, da pritožniki ne zahtevajo ugotovitve obstoja njihove lastninske pravice, ampak lastninske pravice njihovih pravnih prednikov, zato je predlog za zaznambo spora zavrnilo. Tak zaključek prvega sodišča pa ni pravilen. Pravni naslednik je oseba, na katero so prešle pravice in obveznosti njegovega pravnega prednika, torej pravni naslednik vstopi oziroma ima enake pravice kot njegov pravni prednik. Prav zato pa je v tem primeru mogoče uporabiti določilo 79. člena ZZK-1 in zaznambo spora dovoliti.
Sodišče, ki se odloči za pridržano odločbo, naknadno pridobljene in izvedene spise oziroma dokaze praviloma najkasneje skupaj z odločbo vroči tudi strankam v postopku. Vendar pa sodišče prve stopnje s tem, ko strankam revalorizacijskega poročila ni vročilo niti z izpodbijanim sklepom, ni bistveno kršilo določb postopka, ker to ni imelo niti ni moglo imeti vpliva na pravilnost ali zakonitost sklepa.
Revalorizacija pomeni zgolj preračun nespremenjene temeljne vrednosti na določeni datum (upoštevaje indekse sprememb relevantnih cen v vmesnih revalorizacijskih obdobjih).
tožbeni zahtevek - dajatveni zahtevek – zahtevek za bodoče mesečno poročanje – neodpravljiva nesklepčnost tožbe – odmera pravdnih stroškov - de minimis non curat praetor
Glede na določilo prvega odstavka 311. člena ZPP, ki določa, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave, tožnik z zahtevkom za bodoče mesečno poročanje ne more uspeti. Nesklepčnosti obravnavanega zahtevka po presoji sodišča druge stopnje ni mogoče odpraviti.
Sodišče druge stopnje se v presojo pritožbenih navedb glede odmere pravdnih stroškov, upoštevajoč okoliščine obravnavane zadeve in predvsem v skladu s pravilom
de minimis non curat praetor,
zaradi zanemarljivosti zneska (4,00 EUR) ni spuščalo.
tožba zaradi izpodbijanja pravnih dejanj in vrnitve premoženjske koristi – zaznamba spora
Tožba zaradi izpodbijanja pravnih dejanj in vrnitve premoženjske koristi v stečajno maso, ki jo je predlagatelj vložil kot prilogo svojemu predlogu, ni noben izmed sporov, ki so navedeni v 1. odstavku točke 1 do 3 člena 79 ZZK-1, saj v konkretnem sporu ne gre za spor o pridobitvi lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem zemljišču, podlagi priposestvovanja oziroma skupnega premoženja oziroma na drug izviren način, niti zaznambo spora za prenehanje pravice na podlagi tožbe, s katero tožnik od sodišča zahteva, da ugotovi prenehanje pravice.
identično dejansko stanje – predhodno vprašanje – obstoj kaznivega dejanja
Vprašanje obstoja kaznivega dejanja poskusa umora in kazenske odgovornosti tožene stranke ni predhodno vprašanje za odločitev pravdnega sodišča o odškodninski odgovornosti tožene stranke. To bi bilo le tedaj, ko bi bilo kaznivo dejanje sestavina civilnega dejanskega stanja.
stvarna služnost – ugotovitev obstoja stvarne služnosti hoje in voženj – motenje – začasna odredba – regulacijska začasna odredba
Tožnici torej predlagata izdajo t.i. „ureditvene (regulacijske) začasne odredbe“, katere funkcija je v začasnem substituiranju bodoče meritorne odločitve o njuni pravici, katere izdajo zahteva s tožbo. Sodišče pa z regulacijsko začasno odredbo provizorno uredi porušeno pravno razmerje med strankama le, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih terja določilo 272. člena ZIZ, oziroma, če upnik izkaže za verjetno obstoj svoje terjatve in hkrati potrebnost takšne začasne odredbe za to, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnici slednjega pogoja nista izkazali. Ugotovilo je namreč, da ne drži njuna dejanska trditev, da zaradi ravnanja toženca svojih nepremičnin ne moreta več uporabljati oziroma jih lahko uporabljata le v omejenem obsegu, saj imata neoviran dostop do svoje nepremičnine po (skoraj vzporedno) zgrajeni novi poti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068199
OZ člen 131, 131/1, 186, 186/4.
izguba zavarovalnih pravic – odškodninska odgovornost – odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost več povzročiteljev škode – regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu
Vinjen sopotnik je potegnil za volan vozila, ki ga je upravljal toženec pod vplivom alkohola. Toženec bi moral in mogel pričakovati od vinjenega sopotnika, ki mu je dopustil sedeti med vožnjo na sprednjem sedežu, tako ravnanje. S tem je podana tudi odgovornost toženca.
služnost – prenehanje stvarne služnosti – zahteva za ukinitev služnosti – protiustavnost podzakonskega predpisa – kategorizacija javnih cest
Ker so po določbi 125. člena Ustave sodniki pri opravljanju sodniške funkcije vezani le na ustavo in zakon, pri tem pa niso vezani tudi na podzakonske predpise, kadar so ti v neskladju z ustavo ali zakonom, sodišče podzakonskega predpisa, ki je protiustaven, ne uporabi.
Sporna zemljišča niso bila v lasti tožene stranke, temveč so bila v lasti podjetja V., zato odlok o razglasitvi javne ceste ne more imeti razlastitvenega učinka za sporna zemljišča, na katerih poteka cesta oziroma ne more povzročiti prenosa lastninske pravice na teh zemljiščih, ker je to v neskladju s 33. in 69. členom URS, zato ga sodišče ne upošteva.
Pri presoji zahteve za ukinitev služnosti so pomembne le tiste spremenjene okoliščine, ki se nanašajo na gospodujoče zemljišče.
odškodnina – žalitev dobrega imena in časti – vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo
Iz zdravstvene dokumentacije tožnika – zdravstvenega kartona ne sledi, da bi obiskal zaradi poškodbe zdravnika 24. 04. 1993, ko naj bi se pripetil škodni dogodek, niti dan kasneje 25. 04. 1993, kot je to izpovedoval tožnik oziroma priče katerih zaslišanje je on predlagal. Prvi obisk pri zdravniku je v zdravstvenem kartonu tožnika zabeležen šele 26. 04. 1993, torej tri dni po zatrjevanem škodnem dogodku. Ne gre prezreti, da so tudi policisti, ki so preverjali dejansko stanje na podlagi prijave tožnika ugotovili, da je šlo med pravdnima strankama kritičnega dne le za verbalni konflikt.