OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – SOCIALNO VARSTVO
VSL0068212
OZ člen 171, 179.
odmera pravične denarne odškodnine – prometna nesreča – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – vožnja brez čelade – nadzor nad otrokom - odškodnina za tujo pomoč – stroški za tujo pomoč - dodatek za nego otroka
Starši pod predpisanimi pogoji iz 142. členaOZ odgovarjajo za škodo, ki jo njihov otrok povzroči drugemu, medtem ko je tožnik (otrok) s svojo protipredpisno vožnjo povzročil škodo sebi. Mladoletni otrok ne odgovarja za svoje starše, zato opustitev spremstva pri vožnji in nadzora sploh, na katero se v pritožbi posebej sklicuje toženka, ne predstavlja pravnorelevantnega vzroka iz tožnikove odgovornostne sfere.
Dodatek za nego otroka, ki je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, je treba všteti v odškodnino, čeprav starši te pravice niso uveljavljali v postopku pred pristojnim organom, kadar bi oškodovancu takšna pravica sicer pripadala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021140
OZ člen 1060. ZOR člen 104, 371, 361. ZPP člen 154, 154/1, 165, 353, 358, 358/1, 358/1-5.
ničnost pravnega posla - splošni zastaralni rok za kondikcijski zahtevek - ugovor zastaranja - zastaralni rok pri povračilnih zahtevkih
Pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne in da zato tudi ne ugasne pravica do vrnitve tega, kar je bilo izpolnjeno na podlagi nične pogodbe, vendar le do nastanka povračilnih zahtevkov, ki nastanejo ob ugotovitvi ničnosti. Določilo 104. člena ZOR ne določa nezastaranje kondikcijskega zahtevka, ki izvira iz ničnega pravnega posla, zato je zanj treba uporabiti splošni zastaralni rok, ki pa začne teči z dnem ugotovitve ničnosti pravnega posla.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144/2. ZPP člen 181, 181/2, 208, 208/1, 274, 274/1.
prerekana terjatev – napotitev na pravdo – nadaljevanje postopka – rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka – zavrženje tožbe – stečajni postopek – napotit veni sklep – nadaljevanje zaradi stečaja prekinjenega postopka – pravni interes
Petnajstdnevni rok iz 1. odstavka 144. člena ZPPSL velja tudi za vložitev predloga za nadaljevanje postopka. Omenjena zakonska določba, ki je specialna, tudi ne posega v določbe Zakona o pravdnem postopku, ki zgolj ureja nadaljevanje prekinjenega postopka.
Ni dvoma, da tožeča stranka v roku 15 dni ni predlagala nadaljevanja prekinjenega postopka. Zato stečajni senat glede na 2. odstavek 144. člena ZPPSL prerekane terjatve, ki se vtožuje pri razdelitvi stečajne mase ne bo mogel upoštevati. To pomeni, da od morebitne ugotovitve obstoja sporne terjatve tožeča stranka ne bi imela prav nobene koristi. Z zamudo roka za vložitev predloga za nadaljevanje postopka je njen pravni interes na sodnem varstvu prenehal.
naročniška pogodba za uporabo GSM omrežja – obvezna plačila za posredovanje storitev – vezanost na splošne pogoje
Tožnik, ki se je skliceval na pogodbene obveznosti toženca, ni izkazal pravne podlage, ki bi ga upravičevala, da od toženca kot svojega telefonskega naročnika zahteva plačilo storitev informativne in zabavne narave, ki jih je zunanji ponudnik pošiljal tožencu prek tožnika kot ponudnika infrastrukture.
Osrednji jezikovni pojem določbe petega odstavka 38. člena ZIZ predstavlja besedna zveza „potrebni stroški za izvršbo“. Gre za pomensko nedoločen (elastičen) pojem oziroma pravni standard, katerega vsebine zakon ne precizira in jo mora zato napolniti sodišče ob reševanju konkretnih življenjskih primerov.
Odlog izvršbe je iz tega razloga evidentno bil v interesu obeh strank: upnica je (bo) na podlagi izvensodnega dogovora hitreje in ceneje prišla do poplačila svoje terjatve, dolžnici pa bosta lahko obdržali njune nepremičnine in zaradi izvensodnega poplačila njunega dolga trpeli tudi manjše stroške izvršilnega postopka. V tem smislu je odlog izvršbe v konkretnem primeru bil v službi cilja (smotra) izvršilnega postopka, ki je prav v poplačilu upnikove terjatve, obhkratnem varstvu pravic dolžnika. Odlog izvršbe in zunajsodna izpolnitev obveznosti sta izdatno prispevala tudi k uresničevanju temeljnih načel civilnega izvršilnega postopka, zlasti načela ekonomičnosti in pospešitve postopka (11. člen ZIZ in 11. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ter načela uravnoteženega varstva interesov upnika in dolžnika.
SPZ člen 24, 24/2, 92, 92/1. ZIZ člen 24. ZPP člen 190.
subjektivne meje pravnomočnosti - lastnik stvari - pravno nasledstvo
Tožeča stranka tako v izvršbi zoper lastnika infrastrukture, sestavni del katere so tudi sporni transformatorji, s pravnomočno obsodilno sodbo, ki bi glasila na toženo stranko, ne bi bila uspešna, saj se subjektivne meje pravnomočnosti tega pravdnega postopka, ko ta ni bila stranka tega postopka in ker ni prišlo do prenosa stvari ali pravice v smislu določbe 190. člena ZPP, nanj ne raztezajo in zato tudi pravno nasledstvo po 24. členu ZIZ ne more biti podano.
ZPP člen 5, 5/1, 104, 104/2, 106, 106/1, 108, 206, 206/1, 206/4, 226, 226/2, 286, 286/1, 286/4, 319, 319/3, 324, 324/3, 337, 337/3. OZ člen 243, 243/4, 245, 525, 525/2.
pobot – pobotni ugovor – procesno pobotanje – pravnomočno rešena zadeva – zahtevek po tožbi in pobotnem ugovoru
Če je bil v obeh pravdah uveljavljan identičen oziroma enak tožbeni zahtevek in sicer na vrnitev plačanih zneskov kupnine oziroma na njihovo pobotanje z nasprotno terjatvijo iz iste predpogodbe, okoliščina, da je bil v prvi pravdi uveljavljan zahtevek na procesno drugačen način in sicer na podlagi tožbe, v tej pravdi pa na podlagi pobotnega ugovora, ne preprečuje zaključka, da gre za že pravnomočno rešeno zadevo (res iudicata), in je treba pobotni ugovor zavreči. Bistveno je, da je tako pravna kot tudi predvsem dejanska podlaga ter sama vsebina tožbenega zahtevka v obeh pravdah enaka oziroma identična.
Pobotni ugovor je mogoče uveljavljati do konca glavne obravnave, vendar pa na podlagi pravočasno – do prvega naroka za glavno obravnavo uveljavljanih pravotvornih trditev in ponujenih dokazov.
Če je torej zavarovalnica zavezanka za plačilo škode, pa je višina njene obveznosti odvisna od zavarovalne pogodbe. Pri zavarovanju pred odgovornostjo namreč ni vrednosti zavarovanega predmeta, stranki pogodbenega razmerja ob sklepanju pogodbe tudi ne vesta, kolikšen bo znesek prizadejane škode. Zaradi tega v zavarovalni pogodbi določita najvišje zavarovalne vsote (limit) za katerega zavarovalnica jamči. Znesek obveznosti zavarovalnice pa se nanaša le na z zavarovalno pogodbo določeno zavarovalno vsoto, ne pa tudi na druge določbe v splošnih pogojih. Če se je namreč v zavarovanje sprejelo varstvo tretjega, ki ni udeleženec zavarovalnega razmerja, mora biti to varstvo tudi učinkovito, še zlasti, ker oškodovanec ni pogodbena stranka zavarovalne pogodbe.
načelo kontradiktornosti – pravica do obravnavanja pred sodiščem
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da oceni njihovo dopustnost in relevantnost ter se do tistih navedb, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do ugovornih navedb (priloga B2), ki so odločilnega pomena za ugotovitev višine obveznosti tožene stranke. Ker je torej prvostopenjsko sodišče z opisanim postopanjem toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Da bi bilo dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, morajo biti (kumulativno) izpolnjene predpostavke (pogoji za izpodbijanje), določene v prvem odstavku 271. člena ZFPPIPP in sicer:
- dejanje je bilo storjeno v obdobju izpodbojnosti (kar v konkretnem primeru ni sporno)
- posledica dejanja je neenaka obravnava upnikov (objektivni pogoj izpodbojnosti) in
- oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, je takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen (subjektivni pogoj izpodbojnosti).
podjemna pogodba – pogodba o delu – skladiščna pogodba – jamčevanje za napake – grajanje napak – pravočasnost grajanja – pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika – skrite napake
Iz samih navedb tožene stranke izhaja, da je bila podlaga pogodbenemu razmerju med pravdnima strankama, na podlagi katere tožeča stranka utemeljuje svojo terjatev, bližje podjemnemu razmerju v smislu 619. čl. OZ, saj je delavec tožeče stranke svojo delo izvajal v prostorih tožene stranke na delovnem mestu skladiščnika. Ni torej šlo za izvajanje skladiščne pogodbe, s katero bi tožeča stranka od tožene stranke prevzela shranjevanje blaga tožene stranke.
ZJU člen 195, 196 Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31.a.
javni uslužbenec – vojak – plača – napredovanje
V tožnikovem primeru ni možno govoriti o razporeditvi na drugo delovno mesto (oz. drugo formacijsko dolžnost), temveč gre (zaradi spremembe v sami formaciji) za razporeditev na isto formacijsko dolžnost, ki pa je po spremembi formacije le drugače poimenovana in višje vrednotena, navedeno dejstvo pa ne more iti v škodo tožnika. Ker dejansko ni šlo za razporeditev na drugo delovno mesto, temveč le za prevrednotenje istega delovnega mesta (oz. iste formacijske dolžnosti), je bila tožena stranka tožniku dolžna priznati vsa dosežena napredovanja.
V 2. odstavku 154. člena ZPP je določeno, da če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika – odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik – izstop iz družbe pred sprejemom novele ZFPPIPP-A - izterjevana obveznost iz časa, ko je bil dolžnik še družbenik - uporaba in namen novele ZFPPIPP-A - retroaktiven poseg v pravice dolžnika – zloraba pravic
Glede na to, da je bil prvotni dolžnik iz sodnega registra izbrisan brez likvidacije po uveljavitvi novele ZFPPIPP-A, bi se lahko novi dolžnik rešil odgovornosti za obveznosti prvotnega dolžnika v primeru, da bi dokazal, da pred svojim izstopom iz družbe ni imel nobene možnosti vpliva na upravljanje in poslovanje družbe, ali v primeru, da bi dokazal, da je izterjevana obveznost nastala po tem, ko mu je prenehal položaj družbenika.
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 1, 1/1, 17, 17/1. OZ člen 436.
mednarodni prevoz - uničenje blaga - povračilo škode - odgovornost prevoznika - prehod nevarnosti uničenja
1. odst. 17. čl. CMR konvencije določa, da je prevoznik odgovoren za popolno ali delno izgubo blaga ali za poškodbo, ki nastane od prevzema blaga do njegove izročitve, kot tudi za kakršnokoli zamudo pri izročitvi. Že iz navedenega določila izhaja, da prevoznikova odgovornost ni vzpostavljena le do naročnika prevoza (torej le znotraj razmerja strank prevozne pogodbe). Do povrnitve škode na blagu, ki je predmet prevoza, je upravičen tisti, ki mu je škoda nastala.
Zaradi zamude pri izplačilu je tožnica upravičena le do zakonskih zamudnih obresti od neto zneskov neizplačanih plač, saj ji je tožena stranka dolžna izplačati le neto zneske, medtem ko je od bruto zneskov dolžna zanjo odvesti davke in prispevke.
Ker je bil razlog, da tožnik v določenem obdobju ni delal, izključno na stani tožene stranke, ki mu ni zagotavljala dela oziroma ga je poslala na čakanje, je tožnik upravičen do nadomestila plače in tudi do vseh ostalih denarnih pravic, ki izvirajo iz delovnega razmerja, na primer do regresa za letni dopust.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/1, 153/2, 179.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tožnik se je poškodoval (pri opravljanju mejne kontrole) pri izstopanju iz avtobusa, ko mu je noga zaradi poškodovane stopnice nekontrolirano zdrsnila. Za škodo, ki jo je utrpel, ni mogoče šteti, da je podana izključna odgovornost lastnika avtobusa oziroma organizatorja prevoza potnikov, ne pa tudi tožnikovega delodajalca – tožene stranke. Odgovornost tožene stranke je podana, saj je škoda nastala pri opravljanju dela v okviru njene sfere. Tožnik je bil v okviru varovanja državne meje in opravljanju mejne kontrole (kar sta nalogi tožene stranke) dolžan izvajati kontrolo vozil, pri čemer je bil izpostavljen tveganjem za nastanek poškodb, ki so posledica okvar na vozilih.
SKPgd člen 42, 42/3. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 45.
plača – razlika v plači – bruto znesek – neto znesek – plačilni dan – zakonske zamudne obresti – stimulacija
Tožena stranka je s plačilom razlike v plači do plače, kot je bila določena s pogodbo o zaposlitvi, v zamudi, saj bi morala tožniku plačo v neznižani višini izplačati najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Iz tega razloga je tožnik upravičen tudi do zakonskih zamudnih obresti in sicer od 19. dne v mesecu za znesek razlike iz prejšnjega meseca.
stroški upravljanja in obratovanja – parkirni prostor – pogodba o upravljanju – soseska – trditveno in dokazno breme – verzija – obogatitev
Pogodbo o upravljanju v smislu 1. odstavka 22. člena Stanovanjskega zakona oziroma pogodbo o medsebojnih razmerjih v smislu 32. člena sedaj veljavnega Stanovanjskega zakona sklepajo etažni lastniki večstanovanjske stavbe. Stanovanjska soseska zato ne predstavlja relevantnega okvirja, v okviru katerega naj bi se ugotavljalo večinsko soglasje etažnih lastnikov za veljavnost sklenjene pogodbe o upravljanju.