ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/1, 153/2, 179.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tožnik se je poškodoval (pri opravljanju mejne kontrole) pri izstopanju iz avtobusa, ko mu je noga zaradi poškodovane stopnice nekontrolirano zdrsnila. Za škodo, ki jo je utrpel, ni mogoče šteti, da je podana izključna odgovornost lastnika avtobusa oziroma organizatorja prevoza potnikov, ne pa tudi tožnikovega delodajalca – tožene stranke. Odgovornost tožene stranke je podana, saj je škoda nastala pri opravljanju dela v okviru njene sfere. Tožnik je bil v okviru varovanja državne meje in opravljanju mejne kontrole (kar sta nalogi tožene stranke) dolžan izvajati kontrolo vozil, pri čemer je bil izpostavljen tveganjem za nastanek poškodb, ki so posledica okvar na vozilih.
ZPP člen 318. ZDR člen 42, 131. Kolektivna pogodba o načinu usklajevanja plač, povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih osebnih prejemkih za leti 2008 in 2009 člen 12, 21.
Sodišče prve stopnje je, ker tožena stranka na tožbo ni odgovorila, utemeljeno izdalo zamudno sodbo, saj iz dejstev, ki so navedena v tožbi (dejanska zaposlitev tožnika pri toženi stranki na delovnem mestu tesarja z osnovno plačo 622,00 EUR bruto, neplačilo regresa za letni dopust, neizplačana plača za februar 2009 in premalo izplačana plača za marec 2009), izhaja vtoževana posledica, to je utemeljitev zahtevka za obračun in izplačilo vtoževanih prejemkov iz delovnega razmerja.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 149, 150, 179. ZPP člen 359.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – nepremoženjska škoda – prepoved reformatio in peius
Prepoved reformatio in peius, to je prepoved poslabšanja za pritožnika, ne velja le za pritožbeno sodišče, ampak tudi za ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje, ki mu je pritožbeno sodišče po razveljavitvi izpodbijane odločitve zadevo vrnilo v novo sojenje.
Ker je bil razlog, da tožnik v določenem obdobju ni delal, izključno na stani tožene stranke, ki mu ni zagotavljala dela oziroma ga je poslala na čakanje, je tožnik upravičen do nadomestila plače in tudi do vseh ostalih denarnih pravic, ki izvirajo iz delovnega razmerja, na primer do regresa za letni dopust.
ZFPPIPP člen 141, 141/2, 142, 142/1, 142/1-1, 142/4, 147, 147/1, 147/3, 147/4, 105, 168, 168/3. ZRev-2 člen 3, 3-1, 3-2, 3-3, 41, 42. ZPP člen 108, 108/4.
poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika – revidiranje – sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave – uvedba postopka prisilne poravnave – predlog za začetek postopka prisilne poravnave – zloraba procesnih pravic – razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika – ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – mednarodni standardi revidiranja
Pravila revidiranja za opravo posameznih opravil revidiranja računovodskih izkazov in opravil pregleda seznamov določajo različen postopek in različna poročila oziroma mnenja revizorja. Poročilo in v njem podano mnenje, kot ga za pregled drugih zadev, kamor spadajo tudi posli dajanja zagotovil, predvideva standard 2400, pomeni le, da je revizorjevo mnenje podano.
OZ člen 133, 133/1, 133/3, 186, 186/1, 186/4, 187, 630, 660. ZVO-1 člen 3, 3/-1, 9.
vir nevarnosti – imisije – škoda, ki presega običajno škodo – gradbišče – varstvo okolja – odškodninska odgovornost naročnika, izvajalca in podizvajalca – solidarna odgovornost
Okoliščine, da se je zelo veliko gradbišče z vso gradbeno mehanizacijo skoraj dve leti nahajalo le približno 20 do 30 metrov od hiše tožnikov ter da so po cesti tik ob hiši vsakodnevno ves čas gradnje vozili težki in veliki kamioni, da je zato prah prihajal v hišo in onemogočal celo sušenje perila v sami hiši, ko se je hiša tresla tako, da so se tožeče stranke bale, da se bo porušila, da je celo padla luč s stropa v spalnici, da so morali podpreti sliko, da ni padla s stene, da so skodelice poskakovale po mizi, da krožniki niso smeli biti napolnjeni, da se ne bi zlivalo preko roba, da niso mogli zaradi tresljajev niti jesti niti v miru spati, da se mladoletna tožnika nista mogla učiti in da je tožnica zaradi nespečnosti težje opravljala svoj poklic ter nenazadnje, da niti niso v času gradnje več mogli uporabljati vrta oziroma prostora okrog hiše za druženje s prijatelji, predstavlja pravni standard škode, ki presega običajne meje. Ne gre torej za običajne vplive z običajnega gradbišča.
Določba 3. odstavka v zvezi z določbo 1. odstavka 133. člena OZ uzakonja odškodnino za škodo, ki presega običajne meje in ki nastane lahko tudi pri opravljanju dejavnosti, iz katere izvira vznemirjenje ali škodna nevarnost posamezniku ali nedoločenemu številu oseb. Določena je protipravnost posledice (neobičajna škoda) in ne protipravnost ravnanja. Pojem neobičajne škode je tudi širši in ni omejen na predpisane meje emisij.
Povzročitelj obremenitve je tudi oseba, ki bodisi neposredno bodisi posredno, izključno ali hkrati onesnažuje okolje ali povzroča tveganje za okolje, obremenitev okolja pa je vsak poseg ali posledica posega, ki je izključno ali hkrati povzročila ali povzroča onesnaževanje okolja, tveganje za okolje ali rabo naravne dobrine. Odgovorni so torej vsi tisti, ki naročijo ali pa izvajajo dejavnost, ki obremeni okolje.
Ker sodišču ni mogoče odreči pravice, da o predhodnem vprašanju odloča samo, tožena stranka s pritožbo, s katero izpodbija takšno odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je zaobsežena v izpodbijanem sklepu, ne more uspeti.
ZPP člen 163, 163/1, 270, 270/1, 270/1-5, 339, 339/2, 339/2-4.
stvarna pristojnost – funkcionalna pristojnost – procesni sklep – umik tožbe – povrnitev stroškov – izdaja odločbe brez glavne obravnave
Vprašanje stvarne pristojnosti pred sodiščem prve stopnje obravnava delitev pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči, ne pa delitev zadev med oddelki posameznega stvarno pristojnega sodišča.
načelo koncentracije – izguba pravic – posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno – uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi
Izguba pravice materialnega prava je posledica zamude roka v stečajnem postopku le tedaj, ko gre za dejanje, ki ga upnik mora opraviti v stečajnem postopku.
ZVK člen 11, 11/1, 11/2, 11/2-5, 11/2-7, 25, 25/1. ZPP člen 214, 214/3.
zloraba prevladujočega položaja na trgu – relevantni trg – diskriminacija – geografski trg
Treba je šteti, da lahko dejanje, s katerim podjetje brez utemeljenega razloga in v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji neupravičeno ustvarja razlike pri poslovnih pogojih, velja tudi za dejanje, s katerim se ustvarja razlika med lastnim sistemom in vsemi drugimi ponudniki iste storitve.
Vgradnja manj kakovostnega in cenejšega materiala je po 31. uzanci PGU in v skladu s sodno prakso podlaga za znižanje plačila za razliko med vrednostjo dogovorjenega materiala in vrednostjo vgrajenega manj kakovostnega materiala. Četudi bi vgradnjo manj kvalitetnih materialov šteli kot skrito napako, narava slednje tožene stranke ne odvezuje dolžnosti pravilnega grajanja. Te ugotovitve, da so bila dela opravljena ter objekt prevzet, utemeljeno vodijo do sklepa, da je zapadla obveznost plačila tožene stranke za opravljena dela. Končni obračun del, ki ima naravo zunaj sodne poravnave med strankama, ni edina možna podlaga za zahtevek za plačilo opravljenih del. Že ugotovitve, da so bila dela opravljena ter objekt prevzet, utemeljeno vodijo do sklepa, da je zapadla obveznost plačila tožene stranke za opravljena dela. Končni obračun del, ki ima naravo zunaj sodne poravnave med strankama, ni edina možna podlaga za zahtevek za plačilo opravljenih del.
Za sklepčnost jamčevalnih ugovorov je v skladu z 2. odstavkom 634. člena OZ, potrebno konkretno in določno navesti, kakšna napaka je nastala, kdaj je bila odkrita ter kdaj je bila grajanja. Zgolj takšne navedbe omogočajo presojo utemeljenosti ugovora, tožena stranka pa jih v obravnavanem sporu ni podala.
začasna odredba - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - verjetnost obstoja terjatve - odtujitev nepremičnine
Tožena stranka je že v letu 2006 nepremičnino podarila (predlog za vknjižbo lastninske pravice na obdarjenko je bil v zemljiški knjigi zavrnjen), leta 2009 pa je to nepremičnino prodajala preko interneta. Povedano pa nedvomno kaže na to, da toženka poskuša nepremičnino odtujiti, kar posledično pomeni, da bo uveljavljanje terjatve precej oteženo, če ne celo onemogočeno.
nova škoda – vzročna zveza med škodnim dogodkom in novo škodo – poškodba bobniča
Po ustaljeni sodni praksi gre pri tako imenovani novi škodi za škodo, ki ob priznanju prve škode oziroma odmere odškodnine zanjo, še ni bila znana in njenega nastanka ni bilo moč predvideti.
pristojnost – davčni postopek – izterjava članarine zbornice
Tožeča stranka ne more doseči izpolnitve zahtevanega v sodnem postopku, saj je za izterjavo plačila članarine izrecno predpisana pristojnost davčnega organa, oziroma davčni postopek.
USTAVNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0062489
URS člen 2, 14. ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
Ker metodologija izračuna vrednosti podržavljenih nepremičnin, določena v Odloku in Navodilih da vrednost, ki pomeni le 15% redne tržne vrednosti, je v nasprotju z zakonom in je sodišče ne sme uporabiti, marveč mora vrednost ugotoviti s pomočjo izvedenca.
ZNP člen 1, 1/1, 35, 35/1, 35/4, 35/5, 35/6, 37. ZPP člen 158, 158/1.
umik predloga v nepravdnem postopku – povrnitev stroškov v nepravdnem postopku
Situacije, ko zaradi umika predloga v nepravdnem postopku sodišče ne odloči meritorno, pa ZNP glede stroškov postopka ne ureja. Zato je potrebno skladno s 37. členom ZNP v taki situaciji uporabiti smiselno določbe ZPP. ZPP v 1. odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Zavrženje tožbe glede zahtevka za vrnitev avtomobila temelji na določbi 1. odstavka 274. člena ZPP, ker tožnik za takšno tožbo zaradi že vrnjenega mu avta nima pravnega interesa. Vpis vozila na ime tožnika pri upravni enoti in registracijo le-tega na njegovo ime je stvar upravnega, ne pravdnega postopka, zlasti pa ni materialnopravne podlage, da bi morala tožena stranka izdati listine, s katerimi bi se avto lahko vpisal in registriral na ime tožnika. Ker je plačilo uporabnine za določeno stvar (verzijski zahtevek) protipravno (brez pravne podlage) ravnanje zavezanca in ker organom tožene stranke takega ravnanja ni možno očitati, je bilo kot neutemeljenega zavrniti tudi tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine.
Tožeča stranka v skladu z uzakonjenim razpravnim načelom ni natančno opredelila izgubljenega dobička (ki sicer predstavlja ekonomsko kategorijo) tako, da bi navedla prihodke, ki bi jih ustvarila, če škodnega dogodka ne bi bilo, in odhodke, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Tožena stranka je na nesklepčnost trditvene podlage tožeče stranke večkrat opozorila tekom postopka, s čimer je bila tožeča stranka tekom postopka v zadostni meri izzvana, da svojo trditveno podlago dopolni tako, da bo nasprotni stranki sploh omogočila učinkovito ugovarjanje obstoju in višini zatrjevane škode.