Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 1, 1/1, 17, 17/1. OZ člen 436.
mednarodni prevoz - uničenje blaga - povračilo škode - odgovornost prevoznika - prehod nevarnosti uničenja
1. odst. 17. čl. CMR konvencije določa, da je prevoznik odgovoren za popolno ali delno izgubo blaga ali za poškodbo, ki nastane od prevzema blaga do njegove izročitve, kot tudi za kakršnokoli zamudo pri izročitvi. Že iz navedenega določila izhaja, da prevoznikova odgovornost ni vzpostavljena le do naročnika prevoza (torej le znotraj razmerja strank prevozne pogodbe). Do povrnitve škode na blagu, ki je predmet prevoza, je upravičen tisti, ki mu je škoda nastala.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/1, 153/2, 179.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – odškodnina za nepremoženjsko škodo
Tožnik se je poškodoval (pri opravljanju mejne kontrole) pri izstopanju iz avtobusa, ko mu je noga zaradi poškodovane stopnice nekontrolirano zdrsnila. Za škodo, ki jo je utrpel, ni mogoče šteti, da je podana izključna odgovornost lastnika avtobusa oziroma organizatorja prevoza potnikov, ne pa tudi tožnikovega delodajalca – tožene stranke. Odgovornost tožene stranke je podana, saj je škoda nastala pri opravljanju dela v okviru njene sfere. Tožnik je bil v okviru varovanja državne meje in opravljanju mejne kontrole (kar sta nalogi tožene stranke) dolžan izvajati kontrolo vozil, pri čemer je bil izpostavljen tveganjem za nastanek poškodb, ki so posledica okvar na vozilih.
začasna odredba – verjetno izkazana terjatev – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Obstoj tožničine terjatve kot eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe bi bil v tej fazi postopka verjetno izkazan, če bi iz podatkov v spisu izhajalo, da je tožena stranka izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz očitno neutemeljenega razloga oziroma da je odpoved očitno nezakonita iz formalnih razlogov (nespoštovanje roka za podajo odpovedi, izostanek zagovora ipd.).
SKPgd člen 42, 42/3. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 45.
plača – razlika v plači – bruto znesek – neto znesek – plačilni dan – zakonske zamudne obresti – stimulacija
Tožena stranka je s plačilom razlike v plači do plače, kot je bila določena s pogodbo o zaposlitvi, v zamudi, saj bi morala tožniku plačo v neznižani višini izplačati najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Iz tega razloga je tožnik upravičen tudi do zakonskih zamudnih obresti in sicer od 19. dne v mesecu za znesek razlike iz prejšnjega meseca.
Ker je bil razlog, da tožnik v določenem obdobju ni delal, izključno na stani tožene stranke, ki mu ni zagotavljala dela oziroma ga je poslala na čakanje, je tožnik upravičen do nadomestila plače in tudi do vseh ostalih denarnih pravic, ki izvirajo iz delovnega razmerja, na primer do regresa za letni dopust.
ZPP člen 163, 163/1, 270, 270/1, 270/1-5, 339, 339/2, 339/2-4.
stvarna pristojnost – funkcionalna pristojnost – procesni sklep – umik tožbe – povrnitev stroškov – izdaja odločbe brez glavne obravnave
Vprašanje stvarne pristojnosti pred sodiščem prve stopnje obravnava delitev pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči, ne pa delitev zadev med oddelki posameznega stvarno pristojnega sodišča.
Vgradnja manj kakovostnega in cenejšega materiala je po 31. uzanci PGU in v skladu s sodno prakso podlaga za znižanje plačila za razliko med vrednostjo dogovorjenega materiala in vrednostjo vgrajenega manj kakovostnega materiala. Četudi bi vgradnjo manj kvalitetnih materialov šteli kot skrito napako, narava slednje tožene stranke ne odvezuje dolžnosti pravilnega grajanja. Te ugotovitve, da so bila dela opravljena ter objekt prevzet, utemeljeno vodijo do sklepa, da je zapadla obveznost plačila tožene stranke za opravljena dela. Končni obračun del, ki ima naravo zunaj sodne poravnave med strankama, ni edina možna podlaga za zahtevek za plačilo opravljenih del. Že ugotovitve, da so bila dela opravljena ter objekt prevzet, utemeljeno vodijo do sklepa, da je zapadla obveznost plačila tožene stranke za opravljena dela. Končni obračun del, ki ima naravo zunaj sodne poravnave med strankama, ni edina možna podlaga za zahtevek za plačilo opravljenih del.
Za sklepčnost jamčevalnih ugovorov je v skladu z 2. odstavkom 634. člena OZ, potrebno konkretno in določno navesti, kakšna napaka je nastala, kdaj je bila odkrita ter kdaj je bila grajanja. Zgolj takšne navedbe omogočajo presojo utemeljenosti ugovora, tožena stranka pa jih v obravnavanem sporu ni podala.
ZFPPIPP člen 141, 141/2, 142, 142/1, 142/1-1, 142/4, 147, 147/1, 147/3, 147/4, 105, 168, 168/3. ZRev-2 člen 3, 3-1, 3-2, 3-3, 41, 42. ZPP člen 108, 108/4.
poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika – revidiranje – sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave – uvedba postopka prisilne poravnave – predlog za začetek postopka prisilne poravnave – zloraba procesnih pravic – razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika – ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – mednarodni standardi revidiranja
Pravila revidiranja za opravo posameznih opravil revidiranja računovodskih izkazov in opravil pregleda seznamov določajo različen postopek in različna poročila oziroma mnenja revizorja. Poročilo in v njem podano mnenje, kot ga za pregled drugih zadev, kamor spadajo tudi posli dajanja zagotovil, predvideva standard 2400, pomeni le, da je revizorjevo mnenje podano.
ZVK člen 11, 11/1, 11/2, 11/2-5, 11/2-7, 25, 25/1. ZPP člen 214, 214/3.
zloraba prevladujočega položaja na trgu – relevantni trg – diskriminacija – geografski trg
Treba je šteti, da lahko dejanje, s katerim podjetje brez utemeljenega razloga in v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji neupravičeno ustvarja razlike pri poslovnih pogojih, velja tudi za dejanje, s katerim se ustvarja razlika med lastnim sistemom in vsemi drugimi ponudniki iste storitve.
OZ člen 133, 133/1, 133/3, 186, 186/1, 186/4, 187, 630, 660. ZVO-1 člen 3, 3/-1, 9.
vir nevarnosti – imisije – škoda, ki presega običajno škodo – gradbišče – varstvo okolja – odškodninska odgovornost naročnika, izvajalca in podizvajalca – solidarna odgovornost
Okoliščine, da se je zelo veliko gradbišče z vso gradbeno mehanizacijo skoraj dve leti nahajalo le približno 20 do 30 metrov od hiše tožnikov ter da so po cesti tik ob hiši vsakodnevno ves čas gradnje vozili težki in veliki kamioni, da je zato prah prihajal v hišo in onemogočal celo sušenje perila v sami hiši, ko se je hiša tresla tako, da so se tožeče stranke bale, da se bo porušila, da je celo padla luč s stropa v spalnici, da so morali podpreti sliko, da ni padla s stene, da so skodelice poskakovale po mizi, da krožniki niso smeli biti napolnjeni, da se ne bi zlivalo preko roba, da niso mogli zaradi tresljajev niti jesti niti v miru spati, da se mladoletna tožnika nista mogla učiti in da je tožnica zaradi nespečnosti težje opravljala svoj poklic ter nenazadnje, da niti niso v času gradnje več mogli uporabljati vrta oziroma prostora okrog hiše za druženje s prijatelji, predstavlja pravni standard škode, ki presega običajne meje. Ne gre torej za običajne vplive z običajnega gradbišča.
Določba 3. odstavka v zvezi z določbo 1. odstavka 133. člena OZ uzakonja odškodnino za škodo, ki presega običajne meje in ki nastane lahko tudi pri opravljanju dejavnosti, iz katere izvira vznemirjenje ali škodna nevarnost posamezniku ali nedoločenemu številu oseb. Določena je protipravnost posledice (neobičajna škoda) in ne protipravnost ravnanja. Pojem neobičajne škode je tudi širši in ni omejen na predpisane meje emisij.
Povzročitelj obremenitve je tudi oseba, ki bodisi neposredno bodisi posredno, izključno ali hkrati onesnažuje okolje ali povzroča tveganje za okolje, obremenitev okolja pa je vsak poseg ali posledica posega, ki je izključno ali hkrati povzročila ali povzroča onesnaževanje okolja, tveganje za okolje ali rabo naravne dobrine. Odgovorni so torej vsi tisti, ki naročijo ali pa izvajajo dejavnost, ki obremeni okolje.
Ker sodišču ni mogoče odreči pravice, da o predhodnem vprašanju odloča samo, tožena stranka s pritožbo, s katero izpodbija takšno odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je zaobsežena v izpodbijanem sklepu, ne more uspeti.
načelo koncentracije – izguba pravic – posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno – uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi
Izguba pravice materialnega prava je posledica zamude roka v stečajnem postopku le tedaj, ko gre za dejanje, ki ga upnik mora opraviti v stečajnem postopku.
pristojnost – davčni postopek – izterjava članarine zbornice
Tožeča stranka ne more doseči izpolnitve zahtevanega v sodnem postopku, saj je za izterjavo plačila članarine izrecno predpisana pristojnost davčnega organa, oziroma davčni postopek.
SPZ člen 118, 118/4, 118/4-5, 119, 119/2, 119/6. SZ-1 člen 44, 44/3.
aktivna legitimacija upravnika – sredstva rezervnega sklada – upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov – spor majhne vrednosti
Upravnik ni aktivno legitimiran za vtoževanje sredstev rezervnega sklada. V postopku lahko sodeluje le kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov kot lastnikov sredstev rezervnega sklada.
nova škoda – vzročna zveza med škodnim dogodkom in novo škodo – poškodba bobniča
Po ustaljeni sodni praksi gre pri tako imenovani novi škodi za škodo, ki ob priznanju prve škode oziroma odmere odškodnine zanjo, še ni bila znana in njenega nastanka ni bilo moč predvideti.
ZPP člen 139, 139/2, 282, 282/1, 317, 339, 339/2, 339/2-12.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – napake pri vročanju – vročanje vabila na dejanski naslov – sodba na podlagi odpovedi – zamudna sodba – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje ni vabilo tožnika na njegov dejanski naslov, katerega je sporočil. Zato ni bil pravilno vabljen in sodišče ne bi smelo izdati sodbe na podlagi odpovedi.
Ker je sodišče prve stopnje predhodno že izdalo zamudno sodbo, se iz podatkov spisa nakazuje, da je podana tudi res iudicata.
Napake sodišča pri vročanju strankam se ne odpravljajo s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
Pogoj za uporabo 4. odstavka 186. člena OZ (kadar ni dvoma, da je škodo povzročila neka izmed dveh ali več določenih oseb, ki so na nek način med seboj povezane, ni pa mogoče ugotoviti, katera od njih jo je povzročila, odgovarjajo te osebe solidarno) ni le povzročitev škode s strani neke izmed dveh ali več določenih oseb, pač pa mora obstajati še nadaljnji pogoj, da so te osebe na nek način med seboj povezane.
pravdna sposobnost – odobritev skrbnika za posebni primer
Sodišče prve stopnje, ki je, ne da bi pridobilo odobritev skrbnika za poseben primer, postopek zaradi umika tožbe ustavilo, ni pravilno upoštevalo določbe 78. čl. ZPP, da stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa zakoniti zastopnik.
ZDR člen 83, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 158. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – razžalitev – prekinitev postopka – stečajni postopek
Četudi se je nad toženo stranko začel stečajni postopek, pritožbeno sodišče ni prekinilo postopka, ampak je, ker so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank – vložitev pritožbe ter odgovora na pritožbo – izdalo sodbo.