Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 1, 1/1, 17, 17/1. OZ člen 436.
mednarodni prevoz - uničenje blaga - povračilo škode - odgovornost prevoznika - prehod nevarnosti uničenja
1. odst. 17. čl. CMR konvencije določa, da je prevoznik odgovoren za popolno ali delno izgubo blaga ali za poškodbo, ki nastane od prevzema blaga do njegove izročitve, kot tudi za kakršnokoli zamudo pri izročitvi. Že iz navedenega določila izhaja, da prevoznikova odgovornost ni vzpostavljena le do naročnika prevoza (torej le znotraj razmerja strank prevozne pogodbe). Do povrnitve škode na blagu, ki je predmet prevoza, je upravičen tisti, ki mu je škoda nastala.
začasna odredba – verjetno izkazana terjatev – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Obstoj tožničine terjatve kot eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe bi bil v tej fazi postopka verjetno izkazan, če bi iz podatkov v spisu izhajalo, da je tožena stranka izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz očitno neutemeljenega razloga oziroma da je odpoved očitno nezakonita iz formalnih razlogov (nespoštovanje roka za podajo odpovedi, izostanek zagovora ipd.).
SKPgd člen 42, 42/3. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 45.
plača – razlika v plači – bruto znesek – neto znesek – plačilni dan – zakonske zamudne obresti – stimulacija
Tožena stranka je s plačilom razlike v plači do plače, kot je bila določena s pogodbo o zaposlitvi, v zamudi, saj bi morala tožniku plačo v neznižani višini izplačati najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Iz tega razloga je tožnik upravičen tudi do zakonskih zamudnih obresti in sicer od 19. dne v mesecu za znesek razlike iz prejšnjega meseca.
V 2. odstavku 154. člena ZPP je določeno, da če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov.
načelo koncentracije – izguba pravic – posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno – uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v pravdi
Izguba pravice materialnega prava je posledica zamude roka v stečajnem postopku le tedaj, ko gre za dejanje, ki ga upnik mora opraviti v stečajnem postopku.
ZVK člen 11, 11/1, 11/2, 11/2-5, 11/2-7, 25, 25/1. ZPP člen 214, 214/3.
zloraba prevladujočega položaja na trgu – relevantni trg – diskriminacija – geografski trg
Treba je šteti, da lahko dejanje, s katerim podjetje brez utemeljenega razloga in v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji neupravičeno ustvarja razlike pri poslovnih pogojih, velja tudi za dejanje, s katerim se ustvarja razlika med lastnim sistemom in vsemi drugimi ponudniki iste storitve.
ZPP člen 163, 163/1, 270, 270/1, 270/1-5, 339, 339/2, 339/2-4.
stvarna pristojnost – funkcionalna pristojnost – procesni sklep – umik tožbe – povrnitev stroškov – izdaja odločbe brez glavne obravnave
Vprašanje stvarne pristojnosti pred sodiščem prve stopnje obravnava delitev pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči, ne pa delitev zadev med oddelki posameznega stvarno pristojnega sodišča.
OZ člen 133, 133/1, 133/3, 186, 186/1, 186/4, 187, 630, 660. ZVO-1 člen 3, 3/-1, 9.
vir nevarnosti – imisije – škoda, ki presega običajno škodo – gradbišče – varstvo okolja – odškodninska odgovornost naročnika, izvajalca in podizvajalca – solidarna odgovornost
Okoliščine, da se je zelo veliko gradbišče z vso gradbeno mehanizacijo skoraj dve leti nahajalo le približno 20 do 30 metrov od hiše tožnikov ter da so po cesti tik ob hiši vsakodnevno ves čas gradnje vozili težki in veliki kamioni, da je zato prah prihajal v hišo in onemogočal celo sušenje perila v sami hiši, ko se je hiša tresla tako, da so se tožeče stranke bale, da se bo porušila, da je celo padla luč s stropa v spalnici, da so morali podpreti sliko, da ni padla s stene, da so skodelice poskakovale po mizi, da krožniki niso smeli biti napolnjeni, da se ne bi zlivalo preko roba, da niso mogli zaradi tresljajev niti jesti niti v miru spati, da se mladoletna tožnika nista mogla učiti in da je tožnica zaradi nespečnosti težje opravljala svoj poklic ter nenazadnje, da niti niso v času gradnje več mogli uporabljati vrta oziroma prostora okrog hiše za druženje s prijatelji, predstavlja pravni standard škode, ki presega običajne meje. Ne gre torej za običajne vplive z običajnega gradbišča.
Določba 3. odstavka v zvezi z določbo 1. odstavka 133. člena OZ uzakonja odškodnino za škodo, ki presega običajne meje in ki nastane lahko tudi pri opravljanju dejavnosti, iz katere izvira vznemirjenje ali škodna nevarnost posamezniku ali nedoločenemu številu oseb. Določena je protipravnost posledice (neobičajna škoda) in ne protipravnost ravnanja. Pojem neobičajne škode je tudi širši in ni omejen na predpisane meje emisij.
Povzročitelj obremenitve je tudi oseba, ki bodisi neposredno bodisi posredno, izključno ali hkrati onesnažuje okolje ali povzroča tveganje za okolje, obremenitev okolja pa je vsak poseg ali posledica posega, ki je izključno ali hkrati povzročila ali povzroča onesnaževanje okolja, tveganje za okolje ali rabo naravne dobrine. Odgovorni so torej vsi tisti, ki naročijo ali pa izvajajo dejavnost, ki obremeni okolje.
Vgradnja manj kakovostnega in cenejšega materiala je po 31. uzanci PGU in v skladu s sodno prakso podlaga za znižanje plačila za razliko med vrednostjo dogovorjenega materiala in vrednostjo vgrajenega manj kakovostnega materiala. Četudi bi vgradnjo manj kvalitetnih materialov šteli kot skrito napako, narava slednje tožene stranke ne odvezuje dolžnosti pravilnega grajanja. Te ugotovitve, da so bila dela opravljena ter objekt prevzet, utemeljeno vodijo do sklepa, da je zapadla obveznost plačila tožene stranke za opravljena dela. Končni obračun del, ki ima naravo zunaj sodne poravnave med strankama, ni edina možna podlaga za zahtevek za plačilo opravljenih del. Že ugotovitve, da so bila dela opravljena ter objekt prevzet, utemeljeno vodijo do sklepa, da je zapadla obveznost plačila tožene stranke za opravljena dela. Končni obračun del, ki ima naravo zunaj sodne poravnave med strankama, ni edina možna podlaga za zahtevek za plačilo opravljenih del.
Za sklepčnost jamčevalnih ugovorov je v skladu z 2. odstavkom 634. člena OZ, potrebno konkretno in določno navesti, kakšna napaka je nastala, kdaj je bila odkrita ter kdaj je bila grajanja. Zgolj takšne navedbe omogočajo presojo utemeljenosti ugovora, tožena stranka pa jih v obravnavanem sporu ni podala.
ZFPPIPP člen 141, 141/2, 142, 142/1, 142/1-1, 142/4, 147, 147/1, 147/3, 147/4, 105, 168, 168/3. ZRev-2 člen 3, 3-1, 3-2, 3-3, 41, 42. ZPP člen 108, 108/4.
poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika – revidiranje – sklep o dopolnitvi nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave – uvedba postopka prisilne poravnave – predlog za začetek postopka prisilne poravnave – zloraba procesnih pravic – razkritje finančnega položaja in poslovanja dolžnika – ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave – mednarodni standardi revidiranja
Pravila revidiranja za opravo posameznih opravil revidiranja računovodskih izkazov in opravil pregleda seznamov določajo različen postopek in različna poročila oziroma mnenja revizorja. Poročilo in v njem podano mnenje, kot ga za pregled drugih zadev, kamor spadajo tudi posli dajanja zagotovil, predvideva standard 2400, pomeni le, da je revizorjevo mnenje podano.
Ker sodišču ni mogoče odreči pravice, da o predhodnem vprašanju odloča samo, tožena stranka s pritožbo, s katero izpodbija takšno odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je zaobsežena v izpodbijanem sklepu, ne more uspeti.
Ker niti tožnica niti njena pooblaščenka po brezplačni pravni pomoči nista dopolnili tožbe (z navedbo in predložitvijo izpodbijane odločbe toženca in predložitvijo pooblastila), skladno s pozivom sodišča, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen odpovedni razlog – reparacija – odškodnina
Ugotovitev, da je odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo delavec podpiše, podana iz neutemeljenega razloga, je razlog za odškodninsko odgovornost delodajalca in sicer za povračilo premoženjske škode v višini razlike delavčeve plače med prejšnjim in sedanjim delovnim mestom.
OZ člen 22, 22/3, 25, 25/2, 26, 26/1, 28, 28/1, 101, 455. ZKZ člen 20, 21. ZPP člen 184.
vabilo k dajanju ponudb - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča – sprememba tožbe
Za pravno naravo ponudbe iz 20. člena ZKZ ne velja domneva iz 3. odstavka 22. člena OZ, da se (če iz okoliščin ne izhaja drugače) predlog, naslovljen nedoločenemu številu oseb, ki vsebuje vse bistvene sestavine, šteje kot vabilo k dajanju ponudb. Iz določb 3. poglavja ZKZ, ki je glede prometa s kmetijskimi zemljišči specialnejši od OZ, namreč izhaja, da objavljena ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča ni vabilo k dajanju ponudb, temveč ponudba.
preprečevanje nasilja v družini – nujnost ukrepa – nujni postopek – nižji standard materialne resnice
V postopkih po ZPND je nižji standard materialne resnice upravičen zaradi: pomembnosti in občutljivosti varovane osebne dobrine, nujnosti hitrega postopka, dejstva, da je izrečeni ukrep začasen.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0062504
ZIZ člen 272. SPZ člen 218.
začasna odredba – verjetnost terjatve – nedenarna terjatev – ugotovitev služnosti poti – objektivni pogoj – enakovrednost dokazov obeh strank – standard verjetnosti – nepopolna dokazna ocena
Glede na to, da so po oceni sodišča izvedeni dokazi ene in druge pravdne stranke enako močni, je namreč napačen sklep sodišča, da tožniki niso uspeli dokazati in izkazati verjetnosti obstoja svoje terjatve.
trditveno in dokazno breme – račun – dokaz o plačilu
Ker tožeča ni dokazala, da je vtoževane račune dejansko plačala, je njen zahtevek sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.
Da je tožeča stranka res plačala sporne račune, bi ta lahko dokazovala zgolj s potrdili o plačilu – položnica, blagajniški prejemek, ne pa s samim računom. Sam račun je le osnova oziroma tisti dokument, ki nam pove, koliko smo dolžni plačati komu in v kakšnem roku, ne pa tudi, da smo račun plačali.
Iz fotografije razvidne neravnine ne predstavljajo nevarnosti za hojo oz. tek po njih ob povprečni skrbnosti, to pa hkrati pomeni, da tožničinemu delodajalcu ni mogoče očitati nedopustne opustitve, ker ni poskrbel za zaporo tega dela dvorišča oz. za preplastitev asfalta. Škodni dogodek je torej pripisati samo premajhni skrbnosti same tožnice oz. nesrečnemu naključju.