DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062528
ZDen člen 51, 51/1, 72, 72/2. ZPP člen 274, 315.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe – pasivna legitimacija – zavezanec za denacionalizacijo – ekonomsko bistvo lastninske pravice – vmesna sodba
Stališče sodne prakse, da je zavezanec za plačilo odškodnine po 72/2 člena ZDen tisti, ki je tudi sicer denacionalizacijski zavezanec, gradi na ekonomskem bistvu lastninske ali tej ustrezajoče pravice. V primeru, da je v času po uveljavitvi ZDen prišlo do spremembe lastninske pravice, sta zato zavezanca po 72/2 členu ZDen tako prvi kot drugi lastnik – vsak sorazmerno času, v katerem je izkoriščal ekonomsko bistvo lastninske pravice.
Prvostopno sodišče ne sme izvajati dokazov v informativne namene, torej, da bi se šele z zaslišanjem priče ugotovilo določena dejstva. Tožeča stranka bi morala najprej sama postaviti vso potrebno trditveno podlago in na tej podlagi predlagati ustrezne dokaze. Kot je razvidno iz spisa pa tako ni ravnala.
ZPP člen 139, 139/2, 282, 282/1, 317, 339, 339/2, 339/2-12.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – napake pri vročanju – vročanje vabila na dejanski naslov – sodba na podlagi odpovedi – zamudna sodba – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje ni vabilo tožnika na njegov dejanski naslov, katerega je sporočil. Zato ni bil pravilno vabljen in sodišče ne bi smelo izdati sodbe na podlagi odpovedi.
Ker je sodišče prve stopnje predhodno že izdalo zamudno sodbo, se iz podatkov spisa nakazuje, da je podana tudi res iudicata.
Napake sodišča pri vročanju strankam se ne odpravljajo s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
začasna odredba - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - verjetnost obstoja terjatve - odtujitev nepremičnine
Tožena stranka je že v letu 2006 nepremičnino podarila (predlog za vknjižbo lastninske pravice na obdarjenko je bil v zemljiški knjigi zavrnjen), leta 2009 pa je to nepremičnino prodajala preko interneta. Povedano pa nedvomno kaže na to, da toženka poskuša nepremičnino odtujiti, kar posledično pomeni, da bo uveljavljanje terjatve precej oteženo, če ne celo onemogočeno.
nepremoženjska škoda – odmera pravične odškodnine – soprispevek oškodovanca k nastali škodi – padec na poledenelih tleh
Tožnica je prispevala k nastanku škode, ko se je za pot prek parkirišča odločila kljub temu da je vedela, da je poledenelo in nepočiščeno, pri tem pa je na voljo imela tudi drugo pot, ki je vodila pod nadstreškom hiše in ni bila poledenela. Tožnica je k škodnemu dogodku s svojim ravnanjem prispevala v takšni meri, da njen soprispevek znaša 50%.
Pri spremembi delodajalca se pogodba o zaposlitvi, sklenjena z delodajalcem prenosnikom, avtomatično nadaljuje z delodajalcem prevzemnikom. Nobene podlage namreč ni, da bi delodajalec prevzemnik delavcu ponujal novo pogodbo o zaposlitvi.
invalidnost – zaključeno zdravljenje – kontrolni pregled
Ker pri tožniku kronificirane zdravstvene težave, ki bistveno vplivajo na njegovo delovno zmožnost, trajajo že več let, vprašanja delazmožnosti ni mogoče reševati z odobravanjem bolniškega staleža, temveč mu je treba priznati pravice iz invalidskega zavarovanja. V primeru, da se bo njegovo zdravstveno stanje izboljšalo (predvideni kontrolni pregledi pri invalidski komisiji), lahko pride tudi do odločitve o spremembi že priznanih pravic.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067663
ZMZP člen 20. OZ člen 51, 51/1, 569, 596/1, 574, 574/2.
uporaba prava – navezna okoliščina najožje koneksnosti – karakteristična izpolnitev – posojilna pogodba – oblika pogodbe – izpolnitveni rok
Pravno podlago za presojo izbire prava v tem sporu predstavlja določba 20. člena ZMZPP, ki določa, da če pogodbeni stranki nista določili, katero pravo se uporabi, se uporabi pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano (navezna okoliščina najožje koneksnosti); šteje pa se, da je najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima stranka, ki je zavezana opraviti za posamezno pogodbo značilno (karakteristično) izpolnitev, stalno prebivališče oziroma sedež, če posebne okoliščine primera ne napotujejo na drugo pravo. V konkretnem primeru pa pritožbeno sodišče ugotavlja prav te druge okoliščine, s čimer je izločen prvi kriterij – stalnega prebivališča oziroma sedeža pogodbenika s karakteristično izpolnitvijo – dajanjem posojila. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, katerim je pritožbeno sodišče pritrdilo, je bila posojilna pogodba, če že ne tudi sklenjena, pa nedvomno v celoti realizirana v Republiki Sloveniji z izročitvijo posojila našemu državljanu, s stalnim prebivališčem pri nas (lex loci solutionis), ki je tudi denar porabil v Republiki Sloveniji. Karakteristična izpolnitev je bila torej opravljena v naši državi, tožnik, kot prizadeta pogodbena stranka, pa se je odločil, da bo tudi izterjal vračilo posojila pred našim sodiščem, torej v naši državi, in se v odgovoru na revizijo sklicuje na naše pravo (torej je izbral naše pravo) oziroma vsaj ne nasprotuje uporabi našega prava. Razen tega pa gre pri posojilni pogodbi kot dvostranski pogodbi za dvoje karakterističnih izpolnitev oziroma obveznosti, ena bremeni posojilodajalca, ki posojilo da, druga pa bremeni posojilojemnika, ki mora posojilo vrniti. Obe obveznosti pa sta enakovredni, kar posledično pomeni, da je kriterij karakteristične izpolnitve uravnotežen in sorazmerno porazdeljen med obe pogodbeni stranki in tako v tej smeri nobena od pogodbenih strank tudi nima tesnejše zveze s svojim pravom od druge. Razen tega je v teoriji in sodni praksi tudi uveljavljena kot posebna okoliščina – molče izražena volja pogodbenih strank in sicer skozi načelo – qui elegit iudicem elegit ius. Takšna okoliščina pa je v konkretnem primeru izkazana na podlagi dejstva, da je tožnik z vložitvijo tožbe izbral pravo, toženec pa vse do pravnomočnosti odločitve v tej zadevi izbranemu pravu ni nasprotoval. Več okoliščin torej izkazuje, da razmerje tudi nima pomembnejše zveze z makedonskim pravom, temveč nasprotno z našim pravom.
ZOR člen 214, 219, 371. OZ člen 193, 198, 346. ZTLR člen 34, 39, 39/2. SPZ člen 96, 96/2. ZPP člen 243, 254, 362.
neupravičena pridobitev – verzijski zahtevek – uporabnina za valjar – prikrajšanje – korist – odbitek amortizacije – zastaranje verzijskega zahtevka – dokaz s postavitvijo izvedenca – več izvedencev
Če dejansko stanje izpolnjuje pogoje tako za verizijski kot za odškodninski zahtevek, ima tožeča stranka pravico do izbire, na kakšni pravni podlagi bo postavila svoj tožbeni zahtevek. V tem primeru tožnik uveljavlja verzijski zahtevek. Verzijski zahtevek zastara v petih letih.
Napačno je stališče, da bi razhajanja med izvedeniškimi mnenji sodišče lahko odpravilo zgolj z zaslišanjem izvedencev in njihovim soočenjem na glavni obravnavi. Bistveno je, da sodišče na nasprotja v izvedeniških mnenjih razumno in prepričljivo odgovori.
nova škoda – vzročna zveza med škodnim dogodkom in novo škodo – poškodba bobniča
Po ustaljeni sodni praksi gre pri tako imenovani novi škodi za škodo, ki ob priznanju prve škode oziroma odmere odškodnine zanjo, še ni bila znana in njenega nastanka ni bilo moč predvideti.
Zavrženje tožbe glede zahtevka za vrnitev avtomobila temelji na določbi 1. odstavka 274. člena ZPP, ker tožnik za takšno tožbo zaradi že vrnjenega mu avta nima pravnega interesa. Vpis vozila na ime tožnika pri upravni enoti in registracijo le-tega na njegovo ime je stvar upravnega, ne pravdnega postopka, zlasti pa ni materialnopravne podlage, da bi morala tožena stranka izdati listine, s katerimi bi se avto lahko vpisal in registriral na ime tožnika. Ker je plačilo uporabnine za določeno stvar (verzijski zahtevek) protipravno (brez pravne podlage) ravnanje zavezanca in ker organom tožene stranke takega ravnanja ni možno očitati, je bilo kot neutemeljenega zavrniti tudi tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine.
Tožeča stranka v skladu z uzakonjenim razpravnim načelom ni natančno opredelila izgubljenega dobička (ki sicer predstavlja ekonomsko kategorijo) tako, da bi navedla prihodke, ki bi jih ustvarila, če škodnega dogodka ne bi bilo, in odhodke, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Tožena stranka je na nesklepčnost trditvene podlage tožeče stranke večkrat opozorila tekom postopka, s čimer je bila tožeča stranka tekom postopka v zadostni meri izzvana, da svojo trditveno podlago dopolni tako, da bo nasprotni stranki sploh omogočila učinkovito ugovarjanje obstoju in višini zatrjevane škode.
ZPIZ-1 člen 156, 156/2, 156/5, 157, 157/1. ZPP člen 359.
prepoved reformatio in peius - invalidska pokojnina
V delu, v katerem je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna (v zavrnilnem delu) pritožbeno sodišče na pritožbo tožene stranke v odločitev sodišča prve stopnje ne bi smelo poseči.
Ker niti tožnica niti njena pooblaščenka po brezplačni pravni pomoči nista dopolnili tožbe (z navedbo in predložitvijo izpodbijane odločbe toženca in predložitvijo pooblastila), skladno s pozivom sodišča, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen odpovedni razlog – reparacija – odškodnina
Ugotovitev, da je odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo delavec podpiše, podana iz neutemeljenega razloga, je razlog za odškodninsko odgovornost delodajalca in sicer za povračilo premoženjske škode v višini razlike delavčeve plače med prejšnjim in sedanjim delovnim mestom.