OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062498
ZD člen 203, 203/1, 213, 213/4, 221.
napotitveni sklep – sklep o ustavitvi zapuščinskega postopka – oprava zapuščinske obravnave – uveljavljanje dednih zahtevkov v pravdi
Zaradi razpolaganj z nepremičninami za časa življenja, zapustnik ob smrti sploh ni imel nobenega premoženja več. V takšnem primeru se po 1. odst. 203. člena ZD zapuščinska obravnava ne opravi. Seveda pa nujni dedič v samostojni pravdi lahko zahteva vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža v zapuščino, kar je pritožnica v obravnavani zadevi že naredila.
Glede na ugotovljen obseg s strani posrednika dejansko opravljenih storitev in njegov trud, ki ga je pri tem vložil, je sodišče prve stopnje posledično pravilno zaključilo, da je pogodbeno dogovorjena provizija v konkretnem primeru previsoka. Le-to sta pravdni stranki sicer s pogodbo res dogovorili v višini dveh odstotkov od nakupne vrednosti nepremičnine, kar predstavlja polovico najvišjega odstotka provizije, ki ga dovoljuje ZNPOsr. Vendar je bila takšna provizija dogovorjena tako za osnovno storitev posredovanja kot tudi za dodatne storitve, ki s strani tožeče stranke niso bile opravljene. Upoštevajoč navedeno ter ugotovitev sodišča prve stopnje (ki je tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija), da je tožeča stranka za toženo opravila (zgolj) storitev ogleda stanovanja in organizacije enega sestanka za priprave in pogajanja za sklenitev pogodbe ter strankama posredovala zemljiškoknjižni izpisek nepremičnine, se sodišče druge stopnje strinja z oceno, da gre tožeči stranki kot pravična odmena za opravljeno storitev zgolj polovica dogovorjene provizije, tj. en odstotek od nakupne vrednosti nepremičnine.
višina odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe nacionaliziranega premoženja
Stališče, da bi moralo prvo sodišče pri ugotavljanju višine odškodnine po 2. odst. 72. člena ZDen izhajati iz stanja denacionaliziranih nepremičnin ob podržavljenju, je zmotno.
ZDR člen 83, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 158. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – razžalitev – prekinitev postopka – stečajni postopek
Četudi se je nad toženo stranko začel stečajni postopek, pritožbeno sodišče ni prekinilo postopka, ampak je, ker so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank – vložitev pritožbe ter odgovora na pritožbo – izdalo sodbo.
Čeprav v pravdi ni dosegla položaja tožeče stranke, je imela status pravdne stranke zato, ker je v tej vlogi sama nastopala v pravdi. Zato določbe ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov veljajo tudi zanjo, in sicer v delu, kjer zakon določa pravila o povrnitvi stroškov ne glede na izid pravde. Če je prišlo do kakšne pomote že v izvršilnem postopku, posledic nastanka pravdnih stroškov ne more nositi tožena stranka, pač pa bremenijo tistega, ki jih je zakrivil ali komur so se pripetile, ne glede na izid pravde.
pravdna sposobnost – odobritev skrbnika za posebni primer
Sodišče prve stopnje, ki je, ne da bi pridobilo odobritev skrbnika za poseben primer, postopek zaradi umika tožbe ustavilo, ni pravilno upoštevalo določbe 78. čl. ZPP, da stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa zakoniti zastopnik.
Tožeča stranka v skladu z uzakonjenim razpravnim načelom ni natančno opredelila izgubljenega dobička (ki sicer predstavlja ekonomsko kategorijo) tako, da bi navedla prihodke, ki bi jih ustvarila, če škodnega dogodka ne bi bilo, in odhodke, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Tožena stranka je na nesklepčnost trditvene podlage tožeče stranke večkrat opozorila tekom postopka, s čimer je bila tožeča stranka tekom postopka v zadostni meri izzvana, da svojo trditveno podlago dopolni tako, da bo nasprotni stranki sploh omogočila učinkovito ugovarjanje obstoju in višini zatrjevane škode.
začasna odredba - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - verjetnost obstoja terjatve - odtujitev nepremičnine
Tožena stranka je že v letu 2006 nepremičnino podarila (predlog za vknjižbo lastninske pravice na obdarjenko je bil v zemljiški knjigi zavrnjen), leta 2009 pa je to nepremičnino prodajala preko interneta. Povedano pa nedvomno kaže na to, da toženka poskuša nepremičnino odtujiti, kar posledično pomeni, da bo uveljavljanje terjatve precej oteženo, če ne celo onemogočeno.
USTAVNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0062489
URS člen 2, 14. ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
Ker metodologija izračuna vrednosti podržavljenih nepremičnin, določena v Odloku in Navodilih da vrednost, ki pomeni le 15% redne tržne vrednosti, je v nasprotju z zakonom in je sodišče ne sme uporabiti, marveč mora vrednost ugotoviti s pomočjo izvedenca.
ZNP člen 1, 1/1, 35, 35/1, 35/4, 35/5, 35/6, 37. ZPP člen 158, 158/1.
umik predloga v nepravdnem postopku – povrnitev stroškov v nepravdnem postopku
Situacije, ko zaradi umika predloga v nepravdnem postopku sodišče ne odloči meritorno, pa ZNP glede stroškov postopka ne ureja. Zato je potrebno skladno s 37. členom ZNP v taki situaciji uporabiti smiselno določbe ZPP. ZPP v 1. odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Pri spremembi delodajalca se pogodba o zaposlitvi, sklenjena z delodajalcem prenosnikom, avtomatično nadaljuje z delodajalcem prevzemnikom. Nobene podlage namreč ni, da bi delodajalec prevzemnik delavcu ponujal novo pogodbo o zaposlitvi.
Ker je posojilo banka zavarovala pri tožeči stranki in je nedvomno prišlo do nastopa zavarovalnega primera, je tožeča stranka posojilodajalki vrnila kredit namesto toženke. Z izplačilom posojenega zneska pa so prešle do višine tega zneska po samem zakonu na tožečo stranko vse pravice zavarovanca, torej banke, proti toženki, kot je v času sklenitve pogodbe določal 1. odstavek 939. člena ZOR.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062537
ZPP člen 286b, 410, 410/1, 410/2. ZZZDR člen 78.
neformalni razgovor – dodelitev otrok v varstvo in vzgojo – stiki – otrokova želja
Sodišče mora otrokova starša seznaniti z bistveno vsebino neformalnega razgovora, to je z otrokovo željo, kateremu izmed njiju naj ga sodišče zaupa v vzgojo in varstvo.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0067663
ZMZP člen 20. OZ člen 51, 51/1, 569, 596/1, 574, 574/2.
uporaba prava – navezna okoliščina najožje koneksnosti – karakteristična izpolnitev – posojilna pogodba – oblika pogodbe – izpolnitveni rok
Pravno podlago za presojo izbire prava v tem sporu predstavlja določba 20. člena ZMZPP, ki določa, da če pogodbeni stranki nista določili, katero pravo se uporabi, se uporabi pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano (navezna okoliščina najožje koneksnosti); šteje pa se, da je najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima stranka, ki je zavezana opraviti za posamezno pogodbo značilno (karakteristično) izpolnitev, stalno prebivališče oziroma sedež, če posebne okoliščine primera ne napotujejo na drugo pravo. V konkretnem primeru pa pritožbeno sodišče ugotavlja prav te druge okoliščine, s čimer je izločen prvi kriterij – stalnega prebivališča oziroma sedeža pogodbenika s karakteristično izpolnitvijo – dajanjem posojila. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, katerim je pritožbeno sodišče pritrdilo, je bila posojilna pogodba, če že ne tudi sklenjena, pa nedvomno v celoti realizirana v Republiki Sloveniji z izročitvijo posojila našemu državljanu, s stalnim prebivališčem pri nas (lex loci solutionis), ki je tudi denar porabil v Republiki Sloveniji. Karakteristična izpolnitev je bila torej opravljena v naši državi, tožnik, kot prizadeta pogodbena stranka, pa se je odločil, da bo tudi izterjal vračilo posojila pred našim sodiščem, torej v naši državi, in se v odgovoru na revizijo sklicuje na naše pravo (torej je izbral naše pravo) oziroma vsaj ne nasprotuje uporabi našega prava. Razen tega pa gre pri posojilni pogodbi kot dvostranski pogodbi za dvoje karakterističnih izpolnitev oziroma obveznosti, ena bremeni posojilodajalca, ki posojilo da, druga pa bremeni posojilojemnika, ki mora posojilo vrniti. Obe obveznosti pa sta enakovredni, kar posledično pomeni, da je kriterij karakteristične izpolnitve uravnotežen in sorazmerno porazdeljen med obe pogodbeni stranki in tako v tej smeri nobena od pogodbenih strank tudi nima tesnejše zveze s svojim pravom od druge. Razen tega je v teoriji in sodni praksi tudi uveljavljena kot posebna okoliščina – molče izražena volja pogodbenih strank in sicer skozi načelo – qui elegit iudicem elegit ius. Takšna okoliščina pa je v konkretnem primeru izkazana na podlagi dejstva, da je tožnik z vložitvijo tožbe izbral pravo, toženec pa vse do pravnomočnosti odločitve v tej zadevi izbranemu pravu ni nasprotoval. Več okoliščin torej izkazuje, da razmerje tudi nima pomembnejše zveze z makedonskim pravom, temveč nasprotno z našim pravom.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062528
ZDen člen 51, 51/1, 72, 72/2. ZPP člen 274, 315.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe – pasivna legitimacija – zavezanec za denacionalizacijo – ekonomsko bistvo lastninske pravice – vmesna sodba
Stališče sodne prakse, da je zavezanec za plačilo odškodnine po 72/2 člena ZDen tisti, ki je tudi sicer denacionalizacijski zavezanec, gradi na ekonomskem bistvu lastninske ali tej ustrezajoče pravice. V primeru, da je v času po uveljavitvi ZDen prišlo do spremembe lastninske pravice, sta zato zavezanca po 72/2 členu ZDen tako prvi kot drugi lastnik – vsak sorazmerno času, v katerem je izkoriščal ekonomsko bistvo lastninske pravice.
SPZ člen 266, 266/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2, 72/3.
priposestvovanje – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem – nepremičnina – dobra vera - priposestvovalna doba
Prvotožeča stranka ne more pridobiti lastninske pravice na spornem zemljišču s priposestvovanjem. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče ugotovilo, da je prvotožnica morala oziroma mogla vedeti, da gre za dve parceli in da je že od leta 1995 (ko je odšla preverit v zemljiško knjigo) seznanjena, da ni lastnica sporne parcele. Od začetka teka priposestvovalne dobe 1988 do leta 1995 (ko je izvedela za lastništvo sporne parcele) priposestvovalna doba ni potekla oziroma ni bila vso priposestvovalno dobo v dobri veri.
trditveno in dokazno breme – račun – dokaz o plačilu
Ker tožeča ni dokazala, da je vtoževane račune dejansko plačala, je njen zahtevek sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo.
Da je tožeča stranka res plačala sporne račune, bi ta lahko dokazovala zgolj s potrdili o plačilu – položnica, blagajniški prejemek, ne pa s samim računom. Sam račun je le osnova oziroma tisti dokument, ki nam pove, koliko smo dolžni plačati komu in v kakšnem roku, ne pa tudi, da smo račun plačali.
pretep – silobran – skupno delovanje več oseb – solidarna odgovornost
Obveznost solidarnih dolžnikov preneha, ko jo en dolžnik izpolni. Obstoj sodne poravnave med upnikom in enim solidarnim zavezancem ne vpliva na obveznost drugega solidarnega zavezanca.