vzgoja in izobraževanje – stranska intervencija – vstop v pravdo – intervencijski interes
Stranski intervenient (ministrstvo za šolstvo in šport) je pristojen za področje dela tožene stranke in skrbi za njeno pravilno in zakonito izvajanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, zagotavlja sredstva tako za plače kot za materialne stroške in sredstva, potrebna za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Med drugim mora toženi stranki iz državnega proračuna zagotoviti in nakazati sredstva za plačilo obveznosti na podlagi pravnomočne sodbe. Gre za specifično situacijo na področju šolstva – delodajalec je tožena stranka – šola, ki jo zastopa ravnatelj, medtem ko mora morebitno obveznost po sodni odločbi, ki je naložena toženi stranki, plačati intervenient. Tako med toženo stranko in intervenientom obstaja pravno razmerje, na katerega odločitev v konkretni zadevi vpliva, in je intervenientov pravni interes za vstop v pravdo podan.
pristojnost – davčni postopek – izterjava članarine zbornice
Tožeča stranka ne more doseči izpolnitve zahtevanega v sodnem postopku, saj je za izterjavo plačila članarine izrecno predpisana pristojnost davčnega organa, oziroma davčni postopek.
nepremoženjska škoda – odmera pravične odškodnine – soprispevek oškodovanca k nastali škodi – padec na poledenelih tleh
Tožnica je prispevala k nastanku škode, ko se je za pot prek parkirišča odločila kljub temu da je vedela, da je poledenelo in nepočiščeno, pri tem pa je na voljo imela tudi drugo pot, ki je vodila pod nadstreškom hiše in ni bila poledenela. Tožnica je k škodnemu dogodku s svojim ravnanjem prispevala v takšni meri, da njen soprispevek znaša 50%.
Pri spremembi delodajalca se pogodba o zaposlitvi, sklenjena z delodajalcem prenosnikom, avtomatično nadaljuje z delodajalcem prevzemnikom. Nobene podlage namreč ni, da bi delodajalec prevzemnik delavcu ponujal novo pogodbo o zaposlitvi.
Stranka načeloma ima pravico do izvedbe dokaza, ki pa ni absolutna. Sodišče sme zavrniti dokazni predlog, če za to obstajajo upravičeni razlogi, kar mora ustrezno obrazložiti. Sodišče prve stopnje je v obravnavanem primeru to tudi storilo s tem, ko je izvedbo zaslišanja tožene stranke na podlagi prvega odstavka 258. člena zavrnilo z obrazložitvijo, da zaslišanje tožene stranke zaradi njenega neznanega prebivališča ni možno.
začasna odredba - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - verjetnost obstoja terjatve - odtujitev nepremičnine
Tožena stranka je že v letu 2006 nepremičnino podarila (predlog za vknjižbo lastninske pravice na obdarjenko je bil v zemljiški knjigi zavrnjen), leta 2009 pa je to nepremičnino prodajala preko interneta. Povedano pa nedvomno kaže na to, da toženka poskuša nepremičnino odtujiti, kar posledično pomeni, da bo uveljavljanje terjatve precej oteženo, če ne celo onemogočeno.
USTAVNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
VSL0062489
URS člen 2, 14. ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
Ker metodologija izračuna vrednosti podržavljenih nepremičnin, določena v Odloku in Navodilih da vrednost, ki pomeni le 15% redne tržne vrednosti, je v nasprotju z zakonom in je sodišče ne sme uporabiti, marveč mora vrednost ugotoviti s pomočjo izvedenca.
ZNP člen 1, 1/1, 35, 35/1, 35/4, 35/5, 35/6, 37. ZPP člen 158, 158/1.
umik predloga v nepravdnem postopku – povrnitev stroškov v nepravdnem postopku
Situacije, ko zaradi umika predloga v nepravdnem postopku sodišče ne odloči meritorno, pa ZNP glede stroškov postopka ne ureja. Zato je potrebno skladno s 37. členom ZNP v taki situaciji uporabiti smiselno določbe ZPP. ZPP v 1. odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
URS člen 26. ZOR člen 172. OZ člen 131. ZKP člen 148, 164, 220. CZ člen 61, 61/1.
odškodninska odgovornost države – protipravnost ravnanja upravnega organa – carinski zaseg avtomobila – nesorazmernost ukrepa – zaseg vozila – pravno priznana škoda – manjvrednost vozila – amortizacija
Lastništvo avtomobila ni bil predmet kazenskega postopka in zato bi na predlog tožnice za nadaljevanje postopka C. M. morala izdati ustrezno odločbo. Če bi se pa izkazalo, da je vozilo bilo ukradeno, pa bi to bilo razmerje med tožnico in lastnikom vozila in torej predmet civilnega postopka. Tako je Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 623/2003 razsodilo, da v kazenskem postopku zaseženih predmetov po ustavitvi postopka ni dovoljeno zadrževati zaradi tega, ker je v teku kak drug, milejši postopek proti državljanu ali ker ima morda država kakšno terjatev do državljana. Če je tudi v takih postopkih mogoče zaseči predmete, morajo to odrediti organi, ki so pristojni za te postopke in sicer po pravilih, ki so predpisani za te postopke.
Za spor v zvezi s tožnikovo dolžnostjo vrnitve preveč izplačane družinske pokojnine predstavlja spor o prenehanju pravice do družinske pokojnine predhodno vprašanje. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do predloga toženca, da naj postopek vrnitve preplačila prekine, niti se ni odločilo, da bo samo rešilo predhodno vprašanje, niti ni postopkov združilo v skupno obravnavanje, sodba o teh odločilnih dejstvih nima razlogov, zato se je ne da preizkusiti.
DENACIONALIZACIJA – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062528
ZDen člen 51, 51/1, 72, 72/2. ZPP člen 274, 315.
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe – pasivna legitimacija – zavezanec za denacionalizacijo – ekonomsko bistvo lastninske pravice – vmesna sodba
Stališče sodne prakse, da je zavezanec za plačilo odškodnine po 72/2 člena ZDen tisti, ki je tudi sicer denacionalizacijski zavezanec, gradi na ekonomskem bistvu lastninske ali tej ustrezajoče pravice. V primeru, da je v času po uveljavitvi ZDen prišlo do spremembe lastninske pravice, sta zato zavezanca po 72/2 členu ZDen tako prvi kot drugi lastnik – vsak sorazmerno času, v katerem je izkoriščal ekonomsko bistvo lastninske pravice.
ZIZ člen 17, 17/2-2, 20, 20/2, 20a, 55, 55/1-2, 55/2, 107, 107/2, 107/3, 138, 138/1, 138/3, 138/4. ZIZ-C člen 40. ZPP člen 311. ZFPPIPP člen 19, 213, 213/1-1, 216, 216-2, 493, 493/2, 494, 494/1-4. SPZ člen 128, 130, 135.
izvršljivost notarskega zapisa – dokazovanje zapadlosti terjatve – pridobitev ločitvene pravice – izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet
Za presojo učinka potrjene prisilne poravnave ne zadošča zgolj dejstvo vročitve sklepa o izvršbi organizaciji za plačilni promet, temveč je pomembno ugotoviti, ali je prišlo do blokade sredstev in do nastanka zastavne pravice na terjatvi in s tem do pridobitve ločitvene pravice.
Zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, navedenega v notarskem zapisu, ki je bil sestavljen pred uveljavitvijo ZIZ-C, se lahko dokazuje na način, predpisan v 20.a členu ZIZ le v primeru, če je bil notarski zapis sestavljen tako, kot je predpisano v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ.
Prvostopno sodišče ne sme izvajati dokazov v informativne namene, torej, da bi se šele z zaslišanjem priče ugotovilo določena dejstva. Tožeča stranka bi morala najprej sama postaviti vso potrebno trditveno podlago in na tej podlagi predlagati ustrezne dokaze. Kot je razvidno iz spisa pa tako ni ravnala.
ZOR člen 214, 219, 371. OZ člen 193, 198, 346. ZTLR člen 34, 39, 39/2. SPZ člen 96, 96/2. ZPP člen 243, 254, 362.
neupravičena pridobitev – verzijski zahtevek – uporabnina za valjar – prikrajšanje – korist – odbitek amortizacije – zastaranje verzijskega zahtevka – dokaz s postavitvijo izvedenca – več izvedencev
Če dejansko stanje izpolnjuje pogoje tako za verizijski kot za odškodninski zahtevek, ima tožeča stranka pravico do izbire, na kakšni pravni podlagi bo postavila svoj tožbeni zahtevek. V tem primeru tožnik uveljavlja verzijski zahtevek. Verzijski zahtevek zastara v petih letih.
Napačno je stališče, da bi razhajanja med izvedeniškimi mnenji sodišče lahko odpravilo zgolj z zaslišanjem izvedencev in njihovim soočenjem na glavni obravnavi. Bistveno je, da sodišče na nasprotja v izvedeniških mnenjih razumno in prepričljivo odgovori.
dokazna ocena – dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje – pritožbena obravnava
Ker je višje sodišče na seji senata dne 26. 1. 2011 podvomilo v dokazno oceno sodišča prve stopnje o tem, da je za povzročitev prometne nesreče odgovoren F. M., je v skladu z določbo 2. odstavka 347. člena ZPP razpisalo pritožbeno obravnavo.
delitev solastnine – izvedenec – obvezna postavitev izvedenca – cenitev – izvedensko mnenje, pridobljeno izven tega postopka – materialno procesno vodstvo
Sodišče si mora v postopku delitve solastne stvari prvenstveno prizadevati za fizično delitev stvari, če ta ni mogoča lahko na predlog solastnika opravi delitev tako, da stvar pripade enemu solastniku, ki drugemu plača vrednost njegovega deleža in šele ko te možnosti ni, preostane sodišču možnost, da opravi civilno delitev.
Sodišče lahko v postopku delitve solastnine ugotovi, ali je solastno stvar mogoče fizično deliti v smislu drugega odstavka 70. člena SPZ, in določi prodajno ceno solastne stvari (tudi kot podlago za izplačilo ostalim solastnikom v skladu s četrtim in petim odstavkom 70. člena SPZ) le s pomočjo ustreznega izvedenca. Postavitev izvedenca v tovrstnih postopkih je obvezna.
Ker je delitev stvari na način, ki ni civilna delitev tudi v interesu nasprotnega udeleženca, bi moralo sodišče prve stopnje (potem, ko predlagatelj ni založil predujma) v okviru materialno procesnega vodstva nasprotnega udeleženca pozvati, da se izjasni ali predlaga postavitev izvedenca (glede na to, da predloženo izvedensko mnenje nima dokazne vrednosti) in mu v primeru pritrdilnega odgovora naložiti založitev predujma.
Tožnik v sporu, v katerem je v celoti uspel glede uveljavljanih dodatnih omejitev pri delu, do polovice pa tudi glede uveljavljanega vzroka nastanka invalidnosti, ni uspel v celoti, zato ni upravičen do povračila vseh stroškov, temveč le sorazmernega dela.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0069337
ZGD-1 člen 295, 295/3.
zahteva za sklic skupščine
Iz zahteve delničarja za sklic skupščine z dne 20. 09. 2010 (priloga A3) je razvidno, da je naslovljena na „poslovodstvo“, in ne na konkretno osebo, in poslana na naslov „..., Ljubljana“, kjer je bil v tem obdobju po podatkih sodnega registra sedež nasprotnega udeleženca, in kjer je naslovnik dne 23. 09. 2010 zahtevo tudi prevzel. S tem je zadoščeno zakonski določbi, da morajo delničarji zahtevo za sklic pisno predložiti upravi.
ZFPPIPP člen 56, 56/1, 57, 57/1, 126, 126/1, 267, 268/5. OZ člen 190.
pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov – vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Glede na določila 267. člena ZFPPIPP mora stečajni upravitelj v svojem predlogu za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice izkazati, da bodo z uresničitvijo odstopnega upravičenja doseženi ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov, sodišče pa da soglasje, če oceni, da se z njeno uresničitvijo dosežejo ugodnejši pogoji za plačilo upnikov.