pravdna sposobnost – odobritev skrbnika za posebni primer
Sodišče prve stopnje, ki je, ne da bi pridobilo odobritev skrbnika za poseben primer, postopek zaradi umika tožbe ustavilo, ni pravilno upoštevalo določbe 78. čl. ZPP, da stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa zakoniti zastopnik.
ZDR člen 83, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 158. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – razžalitev – prekinitev postopka – stečajni postopek
Četudi se je nad toženo stranko začel stečajni postopek, pritožbeno sodišče ni prekinilo postopka, ampak je, ker so se pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank – vložitev pritožbe ter odgovora na pritožbo – izdalo sodbo.
OZ člen 22, 22/3, 25, 25/2, 26, 26/1, 28, 28/1, 101, 455. ZKZ člen 20, 21. ZPP člen 184.
vabilo k dajanju ponudb - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča – sprememba tožbe
Za pravno naravo ponudbe iz 20. člena ZKZ ne velja domneva iz 3. odstavka 22. člena OZ, da se (če iz okoliščin ne izhaja drugače) predlog, naslovljen nedoločenemu številu oseb, ki vsebuje vse bistvene sestavine, šteje kot vabilo k dajanju ponudb. Iz določb 3. poglavja ZKZ, ki je glede prometa s kmetijskimi zemljišči specialnejši od OZ, namreč izhaja, da objavljena ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča ni vabilo k dajanju ponudb, temveč ponudba.
preprečevanje nasilja v družini – nujnost ukrepa – nujni postopek – nižji standard materialne resnice
V postopkih po ZPND je nižji standard materialne resnice upravičen zaradi: pomembnosti in občutljivosti varovane osebne dobrine, nujnosti hitrega postopka, dejstva, da je izrečeni ukrep začasen.
Zakonska zveza je bila sklenjena z namenom skupnega bivanja, zaradi interesa tožnika, da si zagotovi vsakodnevno pomoč, ki jo je potreboval zaradi visoke starosti in bolezenskih težav ter ekonomskega interesa toženke. Glede na okoliščine, da je bila zakonska zveza sklenjena oktobra 2004, v aprilu 2008 pa toženka ni več živela skupaj s tožnikom, kar predstavlja sorazmerno kratko obdobje skupnega bivanja v zakonski zvezi, ker je toženka za nego tožnika prejemala plačilo in ker toženka ni izpolnila pričakovanj tožnika o pomoči, ki naj bi mu jo nudila v trajanju zakonske skupnosti in kot je bila opredeljena v predporočni pogodbi, niso izpolnjeni pogoji za preživninsko obveznost tožnika.
ZZVZZ člen 81, 82. ZZZPB člen 17b. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna zadržanost od dela – brezposelna oseba – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – reintegracija – reparacija – pravni interes
Četudi bi tožnika (po pravnomočni sodbi, s katero je ob ugotovitvi, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, pridobil pravico do reintegracije) njegov delodajalec sprejel nazaj na delo in mu za obdobje od nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi do vrnitve nazaj na delo vpisal delovno dobo ter obračunal in izplačal zneske mesečnih nadomestil plače, ni mogoče zaključiti, da se njegov pravni položaj z ugotavljanjem začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju ne bi v ničemer spremenil, bodisi poslabšal ali izboljšal. Iz tega razloga je treba šteti, da je podan njegov pravni interes za tožbo, s katero izpodbija odločbe toženca in zahteva ugotovitev začasne nezmožnosti za delo.
nepremoženjska škoda – odmera pravične odškodnine – soprispevek oškodovanca k nastali škodi – padec na poledenelih tleh
Tožnica je prispevala k nastanku škode, ko se je za pot prek parkirišča odločila kljub temu da je vedela, da je poledenelo in nepočiščeno, pri tem pa je na voljo imela tudi drugo pot, ki je vodila pod nadstreškom hiše in ni bila poledenela. Tožnica je k škodnemu dogodku s svojim ravnanjem prispevala v takšni meri, da njen soprispevek znaša 50%.
Pri spremembi delodajalca se pogodba o zaposlitvi, sklenjena z delodajalcem prenosnikom, avtomatično nadaljuje z delodajalcem prevzemnikom. Nobene podlage namreč ni, da bi delodajalec prevzemnik delavcu ponujal novo pogodbo o zaposlitvi.
ZPP člen 91, 91/1, 108, 108/5. ZZVZZ člen 28, 28/1, 34, 34/2. ZZZPB člen 17.b, 17.b/3.
zavrženje vloge - postulacijska sposobnost
Ker izredno pravno sredstvo ni bilo vloženo po kvalificiranem pooblaščencu, niti ni tožnik izkazal, da ima sam opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo pravilno zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062498
ZD člen 203, 203/1, 213, 213/4, 221.
napotitveni sklep – sklep o ustavitvi zapuščinskega postopka – oprava zapuščinske obravnave – uveljavljanje dednih zahtevkov v pravdi
Zaradi razpolaganj z nepremičninami za časa življenja, zapustnik ob smrti sploh ni imel nobenega premoženja več. V takšnem primeru se po 1. odst. 203. člena ZD zapuščinska obravnava ne opravi. Seveda pa nujni dedič v samostojni pravdi lahko zahteva vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža v zapuščino, kar je pritožnica v obravnavani zadevi že naredila.
Glede na ugotovljen obseg s strani posrednika dejansko opravljenih storitev in njegov trud, ki ga je pri tem vložil, je sodišče prve stopnje posledično pravilno zaključilo, da je pogodbeno dogovorjena provizija v konkretnem primeru previsoka. Le-to sta pravdni stranki sicer s pogodbo res dogovorili v višini dveh odstotkov od nakupne vrednosti nepremičnine, kar predstavlja polovico najvišjega odstotka provizije, ki ga dovoljuje ZNPOsr. Vendar je bila takšna provizija dogovorjena tako za osnovno storitev posredovanja kot tudi za dodatne storitve, ki s strani tožeče stranke niso bile opravljene. Upoštevajoč navedeno ter ugotovitev sodišča prve stopnje (ki je tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija), da je tožeča stranka za toženo opravila (zgolj) storitev ogleda stanovanja in organizacije enega sestanka za priprave in pogajanja za sklenitev pogodbe ter strankama posredovala zemljiškoknjižni izpisek nepremičnine, se sodišče druge stopnje strinja z oceno, da gre tožeči stranki kot pravična odmena za opravljeno storitev zgolj polovica dogovorjene provizije, tj. en odstotek od nakupne vrednosti nepremičnine.
SPZ člen 266, 266/1. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2, 72/3.
priposestvovanje – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem – nepremičnina – dobra vera - priposestvovalna doba
Prvotožeča stranka ne more pridobiti lastninske pravice na spornem zemljišču s priposestvovanjem. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče ugotovilo, da je prvotožnica morala oziroma mogla vedeti, da gre za dve parceli in da je že od leta 1995 (ko je odšla preverit v zemljiško knjigo) seznanjena, da ni lastnica sporne parcele. Od začetka teka priposestvovalne dobe 1988 do leta 1995 (ko je izvedela za lastništvo sporne parcele) priposestvovalna doba ni potekla oziroma ni bila vso priposestvovalno dobo v dobri veri.
Prvostopno sodišče ne sme izvajati dokazov v informativne namene, torej, da bi se šele z zaslišanjem priče ugotovilo določena dejstva. Tožeča stranka bi morala najprej sama postaviti vso potrebno trditveno podlago in na tej podlagi predlagati ustrezne dokaze. Kot je razvidno iz spisa pa tako ni ravnala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0062493
ZPP člen 318, 318/3. OZ člen 131, 132.
pozivni postopek – zamudna sodba – nesklepčnost – obstoj škode – nepoplačilo v izvršbi
Tožba je bila nesklepčna, ker ne vsebuje ustreznih navedb glede obstoja škode. Sodišče je kršilo določbe ZPP, ker ni opravilo pozivnega postopka po 318/3 členu ZPP.
ZDR člen 89, 89/1, 110, 111, 111/1, 111/1-3, 111/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – zmožnost za delo – bolniški stalež – zloraba bolniškega staleža
Četudi je tožnica toženi stranki potrdilo o upravičeni zadržanosti z dela predložila šele naknadno, že zgolj dejstvo, da v spornem obdobju ni bila zmožna za delo, zadošča za zaključek, da z dela ni izostala neupravičeno. Iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
javno dobro – meja med javnim dobrom in navadnim zemljiščem - kataster
V sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je mogoče mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar pa je treba posebej ugotoviti.
ZOR člen 214, 219, 371. OZ člen 193, 198, 346. ZTLR člen 34, 39, 39/2. SPZ člen 96, 96/2. ZPP člen 243, 254, 362.
neupravičena pridobitev – verzijski zahtevek – uporabnina za valjar – prikrajšanje – korist – odbitek amortizacije – zastaranje verzijskega zahtevka – dokaz s postavitvijo izvedenca – več izvedencev
Če dejansko stanje izpolnjuje pogoje tako za verizijski kot za odškodninski zahtevek, ima tožeča stranka pravico do izbire, na kakšni pravni podlagi bo postavila svoj tožbeni zahtevek. V tem primeru tožnik uveljavlja verzijski zahtevek. Verzijski zahtevek zastara v petih letih.
Napačno je stališče, da bi razhajanja med izvedeniškimi mnenji sodišče lahko odpravilo zgolj z zaslišanjem izvedencev in njihovim soočenjem na glavni obravnavi. Bistveno je, da sodišče na nasprotja v izvedeniških mnenjih razumno in prepričljivo odgovori.
ZFPPIPP člen 56, 56/1, 57, 57/1, 126, 126/1, 267, 268/5. OZ člen 190.
pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov – vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Glede na določila 267. člena ZFPPIPP mora stečajni upravitelj v svojem predlogu za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice izkazati, da bodo z uresničitvijo odstopnega upravičenja doseženi ugodnejši pogoji za poplačilo upnikov, sodišče pa da soglasje, če oceni, da se z njeno uresničitvijo dosežejo ugodnejši pogoji za plačilo upnikov.
pretep – silobran – skupno delovanje več oseb – solidarna odgovornost
Obveznost solidarnih dolžnikov preneha, ko jo en dolžnik izpolni. Obstoj sodne poravnave med upnikom in enim solidarnim zavezancem ne vpliva na obveznost drugega solidarnega zavezanca.