zamudna sodba – delna sodba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – pogodba o zaposlitvi za določen čas – reintegracija
Čeprav je tožniku z delno zamudno sodbo sodišča prve stopnje priznana pravica do vrnitve nazaj na delo k tožencu, toženec tožnika ne bo dolžan pozvati nazaj na delo, če bo ob pravnomočnosti sodbe že potekel čas, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog
Organizacijski razlog (poslovni razlog, zaradi katerega je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena) je ravno v tem, da delodajalec delo organizira drugače, ga tudi razporedi med druge delavce in potem tisti obseg dela, za katerega se odloči, opravi z manjšim številom zaposlenih.
nagrada in stroški odvetnika – zastopanje po odvetniku – izvršilni stroški – predlog za izvršbo – nagrada za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva
Upnik za vložitev predloga za izvršbo ni upravičen do nagrade za preizkus možnosti uspeha pravnega sredstva po Tar. št. 2100.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – revizija
Razlog za zamudo roka za vložitev revizije, ki je v obravnavanem primeru posledica zmotnega prepričanja tožnice, da revizija zoper odločitev o zahtevku za plačilo odškodnine po 118. členu ZDR ni dovoljena (zaradi česar je vložila predlog za dopustitev revizije in zamudila rok za revizijo), ni upravičen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – dokazovanje
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zgolj zato, ker tožniku pred njeno izdajo niso bili predloženi dokazi, ki jih je tožena stranka predložila v sodnem postopku, v katerem se je presojala zakonitost odpovedi.
Sodišče prve stopnje, če so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, ne sme upoštevati dejstev, ki izhajajo iz dokazov, ki jih je predložila tožena stranka v (prepoznem) odgovoru na tožbo.
ZPP člen 158, 337, 337/1. ZOdvT člen 21. ZOdvT tarifna številka 1200, 3100, 3468.
umik tožbe – povrnitev pravdnih stroškov – razlog za umik tožbe – pritožbena novota – nagrada odvetnika – odmera stroškov
Preostanek zahtevka je tožnik umaknil z vlogo z dne 16. 07. 2010, pri čemer ni pojasnil razloga za umik niti ni priglasil stroškov. Trditve v pritožbi, da sta toženca plačala svoj dolg šele po vložitvi predloga za izvršbo (pri čemer za to ne prilaga nobenega dokaza) in da je tožnik umaknil tožbo takoj po njunem plačilu terjatve, pomenijo nedovoljeno pritožbeno novoto.
Ker nastane nagrada že s prejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, s katero se začne postopek, kar je mogoče smiselno uporabiti na strani tožencev za prejem pooblastila za vložitev ugovora (oziroma odgovora na tožbo), je odvetnik torej upravičen do nagrade za postopek, ki se določi s koeficientom 1,3. Dejstvo, da je bila tožba umaknjena, pa v ZOdvT ne predstavlja podlage za znižanje nagrade.
domena insolventnosti – sklep o začetku stečajnega postopka – pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka – procesna legitimacija za vložitev pritožbe
Izpodbijani sklep temelji na zakonski domnevi insolventnosti dolžnika kadar predlaga začetek stečajnega postopka dolžnik sam. Takšno domnevo pa lahko s pritožbo izpodbijata samo družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog vložil osebno odgovorni družbenik dolžnika. Na ta način je zakon določil izjemo v smislu 125. čl. ZFPPIPP, ko je pravico do pritožbe omejil na posamezne upravičence.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064493
OZ člen 239, 239/1, 240.
odškodninska odgovornost – poslovna odškodninska odgovornost – notranje tveganje pogodbene stranke – odgovornost za neizpolnitev – neizpolnitev obveznosti – oprostitev dolžnika odgovornosti – ekskulpacijski razlogi - trošarine
Pogodbeni zavezanec se ne more razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti zgolj s sklicevanjem na neobstoj krivde na njegovi strani, temveč bi za razbremenitev svoje odgovornosti moral dokazati, da vzrok, iz katerega izvira nepravilnost v izpolnitvi, ne izvira iz tveganja, katerega obvladovanje je pripisati njemu. Ker je vzrok za nastanek škode tožeči stranki izviral iz ravnanja trošarinskih zavezancev, ki so bili v pogodbenem razmerju s toženo stranko, gre torej za tveganje, ki izvira iz njene sfere, kot je pravilno ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče. S tem v zvezi pa tudi ni odločilno vprašanje, ali je toženi stranki sploh mogoče očitati opustitev skrbnosti pri izbiri pogodbenega partnerja, saj kot rečeno, obstoj njene krivde ni predpostavka za nastanek tovrstne odškodninske odgovornosti.
odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov – program razreševanja presežnih delavcev
Prvotožena stranka je ravnala zakonito, saj je ob ugotovitvi, da je postalo nepotrebno delo večjega števila delavcev, izdelala program razreševanja presežnih delavcev, v katerem je med ostalim opredelila ukrepe in kriterije za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja. Program je tudi finančno ovrednotila, tako da je vsakemu odpuščenemu delavcu pripadala ustrezna odpravnina ter nadomestilo za čas odpovednega roka. Prvotožena stranka je v celoti sodelovala s sindikatom in o izvedenem postopku obvestila tudi zavod za zaposlovanje.
aktivna politika zaposlovanja – pogodba o sofinanciranju zaposlitve težko zaposljive brezposelne osebe – vrnitev subvencije – neupravičena obogatitev
V pogodbi je opredeljena sodelovalna dolžnost tožene stranke, da v primeru neuspešnosti zaposlitve zaposli drugo brezposelno osebo za preostali čas, za kar se sklene aneks k pogodbi. V nasprotnem primeru pa je dolžna vrniti prejeta sredstva na podlagi pogodbe. Takšnega pogodbenega določila ni mogoče razlagati v smeri, da bi bila tožena stranka razbremenjena dolžnosti vrnitve prejetih sredstev že s tem, da bi potem, ko je prišlo do prenehanja zaposlitve delavca, v zvezi s katerim je bila sklenjena pogodba, izkazala pripravljenost zaposlitve drugega delavca s tem, da je iskala delavce tudi preko tožeče stranke. Pogodbe ni mogoče razlagati tako, da je na strani tožeče stranke izpolnitvena dolžnost v smislu zagotovitve ustreznega delavca toženi stranki za obdobje, za katerega so pogodbene stranke opredelile kot čas, za katerega mora trajati zaposlitev brezposelne osebe.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – utemeljen razlog
Glede na to, da sprejeta pravilnika tožnikovega delovnega mesta in njegovih nalog nista bistveno spremenila ter da se tožnikovo delo glede na prejšnjo pogodbo o zaposlitvi ni spremenilo, odpoved (iz poslovnega, organizacijskega razloga) s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita, saj ni temeljila na utemeljenem razlogu za odpoved.
ZIZ člen 29, 29/9, 40, 40/13. ZPP člen 98, 98/2, 98/3, 98/5, 339, 339/2, 339/2-8.
zastopanje – pooblaščenci – odvetnik - poziv k predložitvi pooblastila po napotitvi na pravdo iz postopka pred COVL – neupoštevanje vloge - pravica do izjave
Pristojno sodišče, ki po razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine nadaljuje pravdni postopek (drugi odstavek 62. člena ZIZ), mora odvetnika pozvati k predložitvi pooblastila.
civilni spor – gospodarski spor – personalni kriterij za opredelitev spora – zastaranje terjatev – splošni zastaralni rok – enoletni zastaralni rok – dobava toplotne energije za potrebe poslovnih prostorov
Sodišče prve stopnje je pravilno ovrednotilo sporne terjatve kot terjatve, ki ne izvirajo iz dobave toplotne energije za potrebe gospodinjstva, temveč za potrebe obratovanja poslovnega lokala, zato ne pride v poštev krajši enoletni zastaralni rok, temveč petletni zastaralni rok.
Na opredelitev gospodarskega spora ne vpliva kavzalni kriterij, temveč zgolj personalni. To pa pomeni, da kljub temu, da terjatev ne izvira iz razmerja dobave storitve za potrebe gospodinjstva, temveč za potrebe opravljanja gospodarske dejavnosti, ne pomeni, da bi bilo treba predmetni spor opredeliti kot gospodarskega, da bi bil mogoč nadalje skladen zaključek, da ne gre za dobavo energije gospodinjstvu. V zvezi z vprašanjem vrste postopka oziroma stvarne pristojnosti je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo personalni kriterij, v zvezi z materialnopravnim ugovorom zastaranja pa pravilno izključilo enoletni zastaralni rok glede na vsebino sporne terjatve.
neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku – dopolnilna sodba - pobotni ugovor
Prvostopenjsko sodišče ni odločilo o celotnem tožbenem zahtevku tožeče stranke, saj ni odločilo o obrestnem delu tožbenega zahtevka. Iz 4. točke izreka izpodbijane sodbe je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke samo do višini pobotane glavnice v znesku 4.333,46 EUR. Vendar je materialnopravno zmotno stališče pritožnice, da takšna pomanjkljivost sodbe predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki bi jo lahko uveljavljala kot pritožbeni razlog. Neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku tožeče stranke ima zgolj podlago za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe v smislu 1. odstavka 325. člena ZPP, katerega pa mora stranka vložiti v 15 dneh od prejema sodbe.
ZDR člen 81, 81/3, 82, 82/2, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, določenega v 1. in 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, ker tožnik strankam, ki so plačale z gotovino, ni izdal računa, ampak je naknadno v odprte račune vnašal davčne številke drugih stalnih strank. Očitano ravnanje predstavlja naklepno kršitev delovnih obveznosti in ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovne listine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064453
ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4. ZASP člen 130, 130/1, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 198.
zamudna sodba – neodpravljiva nesklepčnost – pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma – dolžnost uporabnikov do obveščanja – povrnitev škode – civilna kazen
Kršenje avtorskih pravic ima v civilnopravnem razmerju za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del ali uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine. Opustitev dolžnosti iz 4. odstavka 159. člena ZASP pa ima za posledico le možno sankcijo o kazenskih določbah 2. točke 1. odstavka 185. člena ZASP.
URS člen 69. ZUreP-1 člen 92, 92/1. ZJC člen 2, 2/2. ZSPDPO člen 25, 25/3, 25/3-5. ZPP člen 7.
razlastitev – nadomestilo v naravi – gradnja ceste – trditveno in dokazno breme
Pri določanju višine nadomestila/izravnave za izvedeni poseg v lastninskopravna upravičenja tožeče stranke je potrebno najprej presoditi, kakšen je bil ta obseg po svoji vsebini in obsegu, t.j. kakšna je sploh bila prizadetost razlastitvenega zavezanca (tožeče stranke), ki se z odmeno nadomešča.
V primeru, ko gospodarske dejavnosti na razlaščenem zemljišču še ni opravljal, razlaščencu odškodnina za izgubljeni dobiček (ki v konkretnem primeru tudi ni konkretiziran) ne gre.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je najmanj dva zabojnika s kuhinjskimi odpadki odpeljal na račun druge družbe, ki se je s tem okoristila (tožnik bi moral odpadke sam odpeljati k predelovalci, ne pa jih predati drugi družbi). S tem ravnanjem je kršil pravila delodajalca (ravnal je v nasprotju z dnevnim potnim nalogom) in pravila o ločevanju odpadkov.
izostanek tožeče stranke z naroka – fikcija umika tožbe – vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožeča stranka ob določitvi novega naroka za glavno obravnavo na narokih 18. 05. 2010 in 07. 09. 2010 ni bila opozorjena na posledice izostanka z naroka v smislu 4. odstavka 282. člena ZPP, je utemeljena pritožba, da niso izpolnjene procesne predpostavke za presumpcijo umika tožbe iz 4. odstavka 282. člena ZPP.