regres za letni dopust – stranka postopka – zastopanje
Absolutno bistveno kršitev po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi z domnevno nepravilnim zastopanjem stranke po pooblaščencu – odvetniku lahko uveljavlja samo stranka, ki ni bila pravilno zastopana, ne pa tudi nasprotna stranka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0069818
ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 364, 364/2. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 120.
končni obračun del - izostanek končnega obračuna - zapadlost obveznosti - pripoznava dolga - uzance
Tožnik je nesporno tožencu izročil garancijo za dobro izvedbo del v skladu s 23. členom pogodbe že 20. 09. 2006 (priloga A3), ni pa je želel podaljšati, saj so bili razlogi zamude in s tem prenehanje veljavnosti garancije pred zaključkom vseh del na strani toženca in ne tožnika. Poleg tega je bilo s pogodbo dogovorjeno, da se garancija podaljša le, če stranki k pogodbi skleneta aneks ali če se spremenijo pogodbeni zneski, kar pa se ni zgodilo. Glede na navedeno je jasno, da je toženec z neupravičenim pogojevanjem podpisa končnega obračuna z izročitvijo garancije in siceršnjim nesodelovanjem zgolj zavlačeval z izpolnitvijo svoje obveznosti. Po mnenju pritožbenega sodišča bi bilo nerazumno in nepravično, da bi takšno zavlačevanje dopustili in zapadlost terjatve nerazumno vezali na nek v neskončnost podaljšljiv rok.
Ker toženec za uspešno kompenzacijo postavlja pogoj, da mora tožnik tožencu izročiti ustrezno garancijo za dobro izvedbo del, toženčeva izjava oziroma predviden pobot ne predstavlja pripoznave dolga. Pripoznava dolga namreč ne sme biti pogojna.
ZPP člen 318. ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 179.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – nepremoženjska škoda – pravična odškodnina
Tožba, s katero je tožnik uveljavljal plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, je sklepčna, saj vsebuje navedbe o odgovornosti drugotožene stranke. Tožnik se je poškodoval, ko se je pri vleki vozička, polnega blaga (težkega med 300 in 400 kg), zvil kolešček, zaradi česar se je voziček nagnil in skupaj z blagom padel na tožnika. Do tega je prišlo zato, ker je bil voziček za takšno delo neprimeren in nevzdrževan, drugotožena stranka kot delodajalec pa je bila dolžna poskrbeti za varne delovne pogoje in razmere, zlasti tudi za ustrezno varnost in brezhibnost naprav in orodij, s katerimi se dela. Ker tega ni storila, je podana njena krivdna odgovornost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069387
ZPP člen 7, 212. ZOR člen 124, 125, 125/3, 210, 609.
pogodba o delu - razveza pogodbe - sklepčnost tožbe - pogodbena odškodninska odgovornost - pogodba o predelavi nafte - kondikcijska terjatev
Utemeljenost tožbenega zahtevka pomeni, da dejstva, navedena v tožbi, hkrati sestavljajo abstraktni dejanski stan določenega materialnopravnega predpisa, ki pogojuje nastop prav takšne posledice, kot jo v svojem tožbenem zahtevku predlaga tožeča stranka. Nesklepčna je zato tista tožba, pri katerih iz zatrjevanih dejstev ne izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen.
124. člen ZOR določa pravice ene stranke, če druga stranka ne izpolni svoje pogodbene obveznosti: pogodbi zvesta stranka lahko zahteva izpolnitev obveznosti ali odstopi od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu, v vsakem primeru pa ima pravico do odškodnine. Če je rok za izpolnitev bistvena sestavina pogodbe se domneva, da je pogodbi zvesta stranka z nastopom zamude izkoristila odstopno pravico. V drugih primerih pa je predpostavka za (veljaven) odstop od pogodbe zaradi zamude dodaten rok za izpolnitev.
ZFPPIPP člen 234, 234/3, 234/4, 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2.
domneva insolventnosti – izpodbijanje domneve insolventnosti – postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka
Ker pritožnik v svoji pritožbi ni zatrjeval in dokazoval, da dolžnik ni insolventen in pritožbi o tem ni priložil dokazov, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni uspel izpodbiti domneve insolventnosti, določene v 3. odst. 235. člena ZFPPIPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog
Organizacijski razlog (poslovni razlog, zaradi katerega je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena) je ravno v tem, da delodajalec delo organizira drugače, ga tudi razporedi med druge delavce in potem tisti obseg dela, za katerega se odloči, opravi z manjšim številom zaposlenih.
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta – očitno prenizka vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča
Kadar tožeča stranka v tožbi navede očitno prenizko vrednost spornega predmeta, se sodišče ne sme izreči za stvarno nepristojno, marveč mora poprej opraviti svojo korekturno dolžnost, ki mu jo nalaga tretji odstavek 44. člena ZPP.
ZD člen 131, 131/1, 163, 174, 174/2, 192, 192/1. ZZZDR člen 196. ZPP člen 155, 155/2.
skrbnik zapuščine – odmera stroškov – upravičenja začasnega skrbnika zapuščine – skrbnik za poseben primer – odvetniški stroški
Če sodišče kot skrbnika zapuščine postavi odvetnika kot pravnega strokovnjaka, je njegove stroške potrebno odmeriti po predpisani tarifi za nagrade ali za druge stroške odvetnikov.
aktivna politika zaposlovanja – pogodba o sofinanciranju zaposlitve težko zaposljive brezposelne osebe – vrnitev subvencije – neupravičena obogatitev
V pogodbi je opredeljena sodelovalna dolžnost tožene stranke, da v primeru neuspešnosti zaposlitve zaposli drugo brezposelno osebo za preostali čas, za kar se sklene aneks k pogodbi. V nasprotnem primeru pa je dolžna vrniti prejeta sredstva na podlagi pogodbe. Takšnega pogodbenega določila ni mogoče razlagati v smeri, da bi bila tožena stranka razbremenjena dolžnosti vrnitve prejetih sredstev že s tem, da bi potem, ko je prišlo do prenehanja zaposlitve delavca, v zvezi s katerim je bila sklenjena pogodba, izkazala pripravljenost zaposlitve drugega delavca s tem, da je iskala delavce tudi preko tožeče stranke. Pogodbe ni mogoče razlagati tako, da je na strani tožeče stranke izpolnitvena dolžnost v smislu zagotovitve ustreznega delavca toženi stranki za obdobje, za katerega so pogodbene stranke opredelile kot čas, za katerega mora trajati zaposlitev brezposelne osebe.
Toženec, ki v pritožbi trdi in dokazuje, da je pravočasno plačal sodno takso, je po oceni pritožbenega sodišča, s pritožbi priloženim računom uspešno izpodbil (nepravilno) ugotovitev sodišča prve stopnje.
odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov – program razreševanja presežnih delavcev
Prvotožena stranka je ravnala zakonito, saj je ob ugotovitvi, da je postalo nepotrebno delo večjega števila delavcev, izdelala program razreševanja presežnih delavcev, v katerem je med ostalim opredelila ukrepe in kriterije za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja. Program je tudi finančno ovrednotila, tako da je vsakemu odpuščenemu delavcu pripadala ustrezna odpravnina ter nadomestilo za čas odpovednega roka. Prvotožena stranka je v celoti sodelovala s sindikatom in o izvedenem postopku obvestila tudi zavod za zaposlovanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – ekonomski razlog – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka je tožniku utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je zaradi racionalizacije poslovanja s spremembo pravilnika ukinila njegovo delovno mesto, po ukinitvi tega delovnega mesta so naloge prevzeli posamezni ključni uporabniki, nekatere projekte pa so končali.
ZOFVI člen 48, 48/3, 48/5. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 75.
vzgoja in izobraževanje – pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ker je tožena stranka zaključila tožnici delovno razmerje po poteku napačno odmerjenega (prekratkega) odpovednega roka, je izpolnjen pogoj iz 2. alineje 75. čl. KP dejavnosti, to je, da je tožnici prenehalo delovno razmerje na nezakonit način. Ker je bila ta nezakonitost ugotovljena s pravnomočno sodbo, je tožnica upravičena do pogodbene kazni, kot je določena s KP dejavnosti.
izostanek tožeče stranke z naroka – fikcija umika tožbe – vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožeča stranka ob določitvi novega naroka za glavno obravnavo na narokih 18. 05. 2010 in 07. 09. 2010 ni bila opozorjena na posledice izostanka z naroka v smislu 4. odstavka 282. člena ZPP, je utemeljena pritožba, da niso izpolnjene procesne predpostavke za presumpcijo umika tožbe iz 4. odstavka 282. člena ZPP.
ZDR člen 81, 81/3, 82, 82/2, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, določenega v 1. in 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, ker tožnik strankam, ki so plačale z gotovino, ni izdal računa, ampak je naknadno v odprte račune vnašal davčne številke drugih stalnih strank. Očitano ravnanje predstavlja naklepno kršitev delovnih obveznosti in ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovne listine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – pisna obdolžitev – vabilo – rok za podajo odpovedi – seznanitev z razlogom – pisno opozorilo – sodna razveza
Tožniku je bila v zvezi z drugo očitano kršitvijo (nepravilno oziroma prepozno obveščanje tožene stranke o spremembi razloga za odsotnost tožnika z dela) kršena pravica do zagovora in s tem pravica do obrambe, zaradi česar je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v tem delu že iz tega razloga nezakonita. V zvezi s to kršitvijo namreč tožena stranka ni podala pisne obdolžitve, tožnik v zvezi s to kršitvijo niti ni bil vabljen na zagovor, ampak je bil vabljen na zagovor le zaradi prve očitne kršitve.
ZDR člen 126, 127, 142. ZOFVI člen 119, 121, 121/1, 121/1-1, 121/1-4, 124. ZPDJVZ člen 12, 12/1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 44.
javni uslužbenec – plača – količnik za obračun plače – dodatki – vzgoja in izobraževanje – delo v povečanem obsegu
Za delo tožnika, ki presega učno obveznost v zakonsko določenih mejah, se je količnik za obračun plače določil na podlagi 1. odst. 12. čl. ZPDJVZ, tako da so se učne ure vrednotile enako kot učne ure, opravljene med polnim delovnim časom, le da brez dodatkov za delovno dobo, mentorstvo in fizične obremenitve.
sprememba delodajalca – pravni prenos podjetja – solidarna odgovornost – regres za letni dopust – odpravnina – delovna doba
Pomembne okoliščine, ki kažejo na prenos ekonomske entitete, so, da je tožena stranka (delodajalec prevzemnik) opravljala isto oziroma podobno dejavnost, kot jo je opravljala družba, pri kateri je bil tožnik zaposlen (delodajalec prevzemnik), in sicer gostinsko dejavnost v določeni restavraciji. Dejavnost se je opravljala ves čas v istih prostorih, z istimi sredstvi, z istim delavcem, s katerim je tožena stranka sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za enaka dela (natakar) brez prekinitve delovnega razmerja. Na podlagi navedenega dejanskega stanja je treba šteti, da so pravice iz delovnega razmerja, ki jih je tožnik užival pri delodajalcu prenosniku, avtomatično prešle na toženo stranko kot delodajalca prevzemnika in da tožena stranka skupaj z delodajalcem prenosnikom solidarno odgovarja za obveznosti, ki so nastale do prevzema (konkretno za plačilo regresa za letni dopust).
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2, 111/3, 118, 118/2. ZJU člen 24, 24/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vinjenost na delu – rok za podajo odpovedi – učinkovanje odpovedi – prepoved opravljanja dela – sodna razveza
Sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je podal v.d. generalnega direktorja, pri čemer sklep vsebuje tudi odredbo, da se vroči tožniku po nadrejenem delavcu. Že iz te odredbe je razvidna resna namera tožene stranke, da naj sicer pravočasno sestavljen sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi dejansko učinkuje. Četudi je do dejanske vročitve sklepa prišlo po izteku 30-dnevnega subjektivnega roka za podajo odpovedi, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku, ni prepozna.
ZDR člen 85, 85/1, 85/3. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272.
začasna odredba – zadržanje učinkovanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je podal predlog za izdajo začasne odredbe skupaj z vložitvijo tožbe v tem individualnem delovnem sporu. Tožena stranka je že zadržala učinkovanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, z vložitvijo tožbe s predlogom za izdajo začasne odredbe pa je bilo že na podlagi zakona učinkovanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadržano do pravnomočne odločitve sodišča o tem predlogu za izdajo začasne odredbe. To pomeni, da učinki odpovedi, četudi sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, nastopijo šele po pravnomočni odločitvi o predlogu za izdajo začasne odredbe.