redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog
Organizacijski razlog (poslovni razlog, zaradi katerega je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena) je ravno v tem, da delodajalec delo organizira drugače, ga tudi razporedi med druge delavce in potem tisti obseg dela, za katerega se odloči, opravi z manjšim številom zaposlenih.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7.
procesna legitimacija – čisti procesni pojem stranke – stvarna legitimacija – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka – izbris iz sodnega registra – aktivni družbenik – prekinitev postopka zaradi izbrisa družbe – nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi izbrisa družbe – prevzem pravde – procesno nasledstvo
V fazi „odločanja“ o nadaljevanju postopka z družbeniki izbrisane družbe vprašanje, ali je M.J. aktivni družbenik izbrisane družbe, še ni predmet odločitve. O tem bo sodišče odločilo z meritorno sodbo.
ZPPSL člen 144, 144/1. ZPP člen 196, 316, 318, 339, 339/2, 339/2-12.
stečajni postopek – prerekanje terjatev – napotitveni sklep – vložitev nove tožbe – ne bis in idem – zamudna sodba
Kljub že pravnomočnemu prvemu napotitvenemu sklepu je nov napotitveni sklep z dne 26. 03. 2007 nadomestil prejšnji napotitveni sklep z dne 03. 07. 2006, saj v primeru pravnomočnosti dveh procesnih sklepov (kot v konkretnem primeru) izdaja poznejšega procesnega sklepa razveljavlja prejšnji procesni sklep.
Nova napotitev na pravdo v konkretnem primeru ni pomenila, da je tožnica dolžna vložiti novo tožbo, in tokrat zgolj zoper sedanjega toženca, pač pa zgolj, da je dolžna na nek način doseči željeni rezultat. V konkretnem primeru tako zadostuje aktiviranje oziroma nadaljevanje že začetega postopka, saj gre še vedno za isto pravdo med istima strankama glede ugotovitve (ne)obstoja iste terjatve.
plača – izobrazba za zasedbo delovnega mesta – spregled izobrazbe
Tožnica (višja medicinska sestra, ki je diplomo pridobila po prej veljavnih študijskih programih, ima končano pripravništvo, opravljen strokovni izpit in tri leta opravlja svoj poklic v zadnjih petih letih) lahko glede na predhodne določbe ZZDej opravlja delo v zdravstveni dejavnosti enako kot diplomirana medicinska sestra. Kljub temu ni mogoče šteti, da ima ustrezno izobrazbo in da je upravičena do enake plače, kot jo prejema diplomirana medicinska sestra (ampak jo je tožena stranka zakonito uvrstila v en plačni razred niže).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – dokazovanje
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zgolj zato, ker tožniku pred njeno izdajo niso bili predloženi dokazi, ki jih je tožena stranka predložila v sodnem postopku, v katerem se je presojala zakonitost odpovedi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069387
ZPP člen 7, 212. ZOR člen 124, 125, 125/3, 210, 609.
pogodba o delu - razveza pogodbe - sklepčnost tožbe - pogodbena odškodninska odgovornost - pogodba o predelavi nafte - kondikcijska terjatev
Utemeljenost tožbenega zahtevka pomeni, da dejstva, navedena v tožbi, hkrati sestavljajo abstraktni dejanski stan določenega materialnopravnega predpisa, ki pogojuje nastop prav takšne posledice, kot jo v svojem tožbenem zahtevku predlaga tožeča stranka. Nesklepčna je zato tista tožba, pri katerih iz zatrjevanih dejstev ne izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen.
124. člen ZOR določa pravice ene stranke, če druga stranka ne izpolni svoje pogodbene obveznosti: pogodbi zvesta stranka lahko zahteva izpolnitev obveznosti ali odstopi od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu, v vsakem primeru pa ima pravico do odškodnine. Če je rok za izpolnitev bistvena sestavina pogodbe se domneva, da je pogodbi zvesta stranka z nastopom zamude izkoristila odstopno pravico. V drugih primerih pa je predpostavka za (veljaven) odstop od pogodbe zaradi zamude dodaten rok za izpolnitev.
stari ZDR - odškodninska odgovornost delavca - elementi odškodninskega delikta - izbris družbe iz sodnega registra - družbenik - navadni sospornik - izpodbijani del sodbe - pravnomočnost
V primeru uspeha v pravdi, ki jo je začela izbrisana družba za plačilo odškodnine, bi bili tožniki kot delničarji izbrisane družbe udeleženi pri delitvi odškodnine le v sorazmernem delu glede na njihov delež v kapitalu izbrisane družbe. Ker pritožbo vlagajo le nekateri delničarji (ki so navadni sosporniki), je predmet pritožbenega preizkusa le izpodbijani del sodbe, ki se nanaša na sorazmerni del tožbenega zahtevka, do katerega bi bili pritožniki upravičeni, preostali del sodbe sodišča prve stopnje pa je pravnomočen.
ZIZ člen 29, 29/9, 40, 40/13. ZPP člen 98, 98/2, 98/3, 98/5, 339, 339/2, 339/2-8.
zastopanje – pooblaščenci – odvetnik - poziv k predložitvi pooblastila po napotitvi na pravdo iz postopka pred COVL – neupoštevanje vloge - pravica do izjave
Pristojno sodišče, ki po razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine nadaljuje pravdni postopek (drugi odstavek 62. člena ZIZ), mora odvetnika pozvati k predložitvi pooblastila.
ZDR člen 85, 85/1, 85/3. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272.
začasna odredba – zadržanje učinkovanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je podal predlog za izdajo začasne odredbe skupaj z vložitvijo tožbe v tem individualnem delovnem sporu. Tožena stranka je že zadržala učinkovanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, z vložitvijo tožbe s predlogom za izdajo začasne odredbe pa je bilo že na podlagi zakona učinkovanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadržano do pravnomočne odločitve sodišča o tem predlogu za izdajo začasne odredbe. To pomeni, da učinki odpovedi, četudi sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, nastopijo šele po pravnomočni odločitvi o predlogu za izdajo začasne odredbe.
izostanek tožeče stranke z naroka – fikcija umika tožbe – vrnitev v prejšnje stanje
Ker tožeča stranka ob določitvi novega naroka za glavno obravnavo na narokih 18. 05. 2010 in 07. 09. 2010 ni bila opozorjena na posledice izostanka z naroka v smislu 4. odstavka 282. člena ZPP, je utemeljena pritožba, da niso izpolnjene procesne predpostavke za presumpcijo umika tožbe iz 4. odstavka 282. člena ZPP.
URS člen 69. ZUreP-1 člen 92, 92/1. ZJC člen 2, 2/2. ZSPDPO člen 25, 25/3, 25/3-5. ZPP člen 7.
razlastitev – nadomestilo v naravi – gradnja ceste – trditveno in dokazno breme
Pri določanju višine nadomestila/izravnave za izvedeni poseg v lastninskopravna upravičenja tožeče stranke je potrebno najprej presoditi, kakšen je bil ta obseg po svoji vsebini in obsegu, t.j. kakšna je sploh bila prizadetost razlastitvenega zavezanca (tožeče stranke), ki se z odmeno nadomešča.
V primeru, ko gospodarske dejavnosti na razlaščenem zemljišču še ni opravljal, razlaščencu odškodnina za izgubljeni dobiček (ki v konkretnem primeru tudi ni konkretiziran) ne gre.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je najmanj dva zabojnika s kuhinjskimi odpadki odpeljal na račun druge družbe, ki se je s tem okoristila (tožnik bi moral odpadke sam odpeljati k predelovalci, ne pa jih predati drugi družbi). S tem ravnanjem je kršil pravila delodajalca (ravnal je v nasprotju z dnevnim potnim nalogom) in pravila o ločevanju odpadkov.
civilni spor – gospodarski spor – personalni kriterij za opredelitev spora – zastaranje terjatev – splošni zastaralni rok – enoletni zastaralni rok – dobava toplotne energije za potrebe poslovnih prostorov
Sodišče prve stopnje je pravilno ovrednotilo sporne terjatve kot terjatve, ki ne izvirajo iz dobave toplotne energije za potrebe gospodinjstva, temveč za potrebe obratovanja poslovnega lokala, zato ne pride v poštev krajši enoletni zastaralni rok, temveč petletni zastaralni rok.
Na opredelitev gospodarskega spora ne vpliva kavzalni kriterij, temveč zgolj personalni. To pa pomeni, da kljub temu, da terjatev ne izvira iz razmerja dobave storitve za potrebe gospodinjstva, temveč za potrebe opravljanja gospodarske dejavnosti, ne pomeni, da bi bilo treba predmetni spor opredeliti kot gospodarskega, da bi bil mogoč nadalje skladen zaključek, da ne gre za dobavo energije gospodinjstvu. V zvezi z vprašanjem vrste postopka oziroma stvarne pristojnosti je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo personalni kriterij, v zvezi z materialnopravnim ugovorom zastaranja pa pravilno izključilo enoletni zastaralni rok glede na vsebino sporne terjatve.
Dolžnosti zmanjševanja škode ni mogoče razumeti tako, da bi bila tožeča stranka dolžna za vsako ceno skleniti pogodbo za prodajo opreme, za katero sedaj uveljavlja odškodninski zahtevek za škodo zaradi razvezane pogodbe.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – utemeljen razlog
Glede na to, da sprejeta pravilnika tožnikovega delovnega mesta in njegovih nalog nista bistveno spremenila ter da se tožnikovo delo glede na prejšnjo pogodbo o zaposlitvi ni spremenilo, odpoved (iz poslovnega, organizacijskega razloga) s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita, saj ni temeljila na utemeljenem razlogu za odpoved.
Vprašanje odgovornosti aktivnih družbenikov izbrisane družbe za njene obveznosti na podlagi 6. in 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP, se nanaša na stvarno legitimacijo toženih strank v pravdi, ki je opredeljena z določbami materialnega prava in se presoja v okviru utemeljenosti tožbenega zahtevka. Vprašanje procesne legitimacije tožene stranke pa je v civilni pravdi odvisno od tega, proti komu tožeča stranka zahteva pravno varstvo. Ker je tožeča stranka v obravnavanem primeru zahtevala nadaljevanje postopka proti vsem družbenikom prvotno tožene stranke, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je vse družbenike izbrisane družbe pozvalo, naj vstopijo v pravdo.
ZOFVI člen 48, 48/3, 48/5. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 75.
vzgoja in izobraževanje – pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ker je tožena stranka zaključila tožnici delovno razmerje po poteku napačno odmerjenega (prekratkega) odpovednega roka, je izpolnjen pogoj iz 2. alineje 75. čl. KP dejavnosti, to je, da je tožnici prenehalo delovno razmerje na nezakonit način. Ker je bila ta nezakonitost ugotovljena s pravnomočno sodbo, je tožnica upravičena do pogodbene kazni, kot je določena s KP dejavnosti.
odlog plačila sodnih taks – dolžnost dokazovanja premoženjskega stanja stranke
Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke za odlog plačila sodnih taks zavrnilo potem, ko je ugotovilo, da tožeča stranka izkazuje bilančni dobiček in da je v zadnjih treh mesecih imela prilive na svoje transakcijske račune, kar ne kaže na to, da bi imela likvidnostne težave. Ob tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da ni dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti samo ugotavlja, ali obstajajo kakšne okoliščine, ki bi lahko bile relevantne v zvezi s premoženjskim stanjem stranke (npr. preveri stanje na transakcijskem računu stranke). Takšno dolžnost sodišču nalaga 4. odstavek 12. člena ZST-1 zgolj v primeru, če dvomi v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju.
V podobnih individualnih delovnih sporih, v katerih so tožniki – učitelji in učiteljice – uveljavljali plačilo razlik v plači, so bile znane tako odločitve Višjega delovnega in socialnega sodišča kot tudi odločitve Vrhovnega sodišča RS, ki je zavrnilo revizijo zoper sodbe, s katerimi so bili tožbeni zahtevki zavrnjeni. V fazi postopka, ko so tožeče stranke množično umikale tožbe, je bila zato pripravljalna vloga tožene stranke nepotrebna, in ji sodišče prve stopnje utemeljeno ni priznalo stroškov za njeno sestavo.
ZDR člen 45, 184. OZ člen 131, 147, 179. ZPP člen 1. ZDSS-1 člen 5.
odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje – nepremoženjska škoda
Oškodovanec ima sicer pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca, ki je škodo povzročil namenoma, vendar to lahko, ob upoštevanju pravil o stvarni pristojnosti, uveljavlja le pred sodiščem splošne pristojnosti, ne pa pred delovnim sodiščem.