Toženec, ki v pritožbi trdi in dokazuje, da je pravočasno plačal sodno takso, je po oceni pritožbenega sodišča, s pritožbi priloženim računom uspešno izpodbil (nepravilno) ugotovitev sodišča prve stopnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – ekonomski razlog – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka je tožniku utemeljeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj je zaradi racionalizacije poslovanja s spremembo pravilnika ukinila njegovo delovno mesto, po ukinitvi tega delovnega mesta so naloge prevzeli posamezni ključni uporabniki, nekatere projekte pa so končali.
sprememba delodajalca – pravni prenos podjetja – solidarna odgovornost – regres za letni dopust – odpravnina – delovna doba
Pomembne okoliščine, ki kažejo na prenos ekonomske entitete, so, da je tožena stranka (delodajalec prevzemnik) opravljala isto oziroma podobno dejavnost, kot jo je opravljala družba, pri kateri je bil tožnik zaposlen (delodajalec prevzemnik), in sicer gostinsko dejavnost v določeni restavraciji. Dejavnost se je opravljala ves čas v istih prostorih, z istimi sredstvi, z istim delavcem, s katerim je tožena stranka sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za enaka dela (natakar) brez prekinitve delovnega razmerja. Na podlagi navedenega dejanskega stanja je treba šteti, da so pravice iz delovnega razmerja, ki jih je tožnik užival pri delodajalcu prenosniku, avtomatično prešle na toženo stranko kot delodajalca prevzemnika in da tožena stranka skupaj z delodajalcem prenosnikom solidarno odgovarja za obveznosti, ki so nastale do prevzema (konkretno za plačilo regresa za letni dopust).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zagovor – pisna obdolžitev – vabilo – rok za podajo odpovedi – seznanitev z razlogom – pisno opozorilo – sodna razveza
Tožniku je bila v zvezi z drugo očitano kršitvijo (nepravilno oziroma prepozno obveščanje tožene stranke o spremembi razloga za odsotnost tožnika z dela) kršena pravica do zagovora in s tem pravica do obrambe, zaradi česar je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v tem delu že iz tega razloga nezakonita. V zvezi s to kršitvijo namreč tožena stranka ni podala pisne obdolžitve, tožnik v zvezi s to kršitvijo niti ni bil vabljen na zagovor, ampak je bil vabljen na zagovor le zaradi prve očitne kršitve.
odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov – program razreševanja presežnih delavcev
Prvotožena stranka je ravnala zakonito, saj je ob ugotovitvi, da je postalo nepotrebno delo večjega števila delavcev, izdelala program razreševanja presežnih delavcev, v katerem je med ostalim opredelila ukrepe in kriterije za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja. Program je tudi finančno ovrednotila, tako da je vsakemu odpuščenemu delavcu pripadala ustrezna odpravnina ter nadomestilo za čas odpovednega roka. Prvotožena stranka je v celoti sodelovala s sindikatom in o izvedenem postopku obvestila tudi zavod za zaposlovanje.
aktivna politika zaposlovanja – pogodba o sofinanciranju zaposlitve težko zaposljive brezposelne osebe – vrnitev subvencije – neupravičena obogatitev
V pogodbi je opredeljena sodelovalna dolžnost tožene stranke, da v primeru neuspešnosti zaposlitve zaposli drugo brezposelno osebo za preostali čas, za kar se sklene aneks k pogodbi. V nasprotnem primeru pa je dolžna vrniti prejeta sredstva na podlagi pogodbe. Takšnega pogodbenega določila ni mogoče razlagati v smeri, da bi bila tožena stranka razbremenjena dolžnosti vrnitve prejetih sredstev že s tem, da bi potem, ko je prišlo do prenehanja zaposlitve delavca, v zvezi s katerim je bila sklenjena pogodba, izkazala pripravljenost zaposlitve drugega delavca s tem, da je iskala delavce tudi preko tožeče stranke. Pogodbe ni mogoče razlagati tako, da je na strani tožeče stranke izpolnitvena dolžnost v smislu zagotovitve ustreznega delavca toženi stranki za obdobje, za katerega so pogodbene stranke opredelile kot čas, za katerega mora trajati zaposlitev brezposelne osebe.
Vprašanje odgovornosti aktivnih družbenikov izbrisane družbe za njene obveznosti na podlagi 6. in 7. odstavka 442. člena ZFPPIPP, se nanaša na stvarno legitimacijo toženih strank v pravdi, ki je opredeljena z določbami materialnega prava in se presoja v okviru utemeljenosti tožbenega zahtevka. Vprašanje procesne legitimacije tožene stranke pa je v civilni pravdi odvisno od tega, proti komu tožeča stranka zahteva pravno varstvo. Ker je tožeča stranka v obravnavanem primeru zahtevala nadaljevanje postopka proti vsem družbenikom prvotno tožene stranke, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je vse družbenike izbrisane družbe pozvalo, naj vstopijo v pravdo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064493
OZ člen 239, 239/1, 240.
odškodninska odgovornost – poslovna odškodninska odgovornost – notranje tveganje pogodbene stranke – odgovornost za neizpolnitev – neizpolnitev obveznosti – oprostitev dolžnika odgovornosti – ekskulpacijski razlogi - trošarine
Pogodbeni zavezanec se ne more razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti zgolj s sklicevanjem na neobstoj krivde na njegovi strani, temveč bi za razbremenitev svoje odgovornosti moral dokazati, da vzrok, iz katerega izvira nepravilnost v izpolnitvi, ne izvira iz tveganja, katerega obvladovanje je pripisati njemu. Ker je vzrok za nastanek škode tožeči stranki izviral iz ravnanja trošarinskih zavezancev, ki so bili v pogodbenem razmerju s toženo stranko, gre torej za tveganje, ki izvira iz njene sfere, kot je pravilno ugotovilo tudi prvostopenjsko sodišče. S tem v zvezi pa tudi ni odločilno vprašanje, ali je toženi stranki sploh mogoče očitati opustitev skrbnosti pri izbiri pogodbenega partnerja, saj kot rečeno, obstoj njene krivde ni predpostavka za nastanek tovrstne odškodninske odgovornosti.
ZOFVI člen 48, 48/3, 48/5. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 75.
vzgoja in izobraževanje – pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ker je tožena stranka zaključila tožnici delovno razmerje po poteku napačno odmerjenega (prekratkega) odpovednega roka, je izpolnjen pogoj iz 2. alineje 75. čl. KP dejavnosti, to je, da je tožnici prenehalo delovno razmerje na nezakonit način. Ker je bila ta nezakonitost ugotovljena s pravnomočno sodbo, je tožnica upravičena do pogodbene kazni, kot je določena s KP dejavnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev – sprememba delodajalca
Drugotožena stranka ni v ničemer nadaljevala ali prevzela dejavnost knjigoveštva od prvotožene stranke, saj je sama že od prej izvajala to dejavnost, v kolikor pa je od nje kupila določeno premoženje, predvsem stroje za linijo mehke vezave, pa je s takšnim ravnanjem zamenjala zgolj tiste stroje, ki zaradi dotrajanosti niso bili več uporabni. Ker dejavnosti ni nadaljevala ali prevzela, tudi ni bilo podlage za prevzem tožnice k drugotoženi stranki zaradi spremembe delodajalca, ampak je tožnici delovno razmerje pri prvotoženi stranki zakonito prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZD člen 131, 131/1, 163, 174, 174/2, 192, 192/1. ZZZDR člen 196. ZPP člen 155, 155/2.
skrbnik zapuščine – odmera stroškov – upravičenja začasnega skrbnika zapuščine – skrbnik za poseben primer – odvetniški stroški
Če sodišče kot skrbnika zapuščine postavi odvetnika kot pravnega strokovnjaka, je njegove stroške potrebno odmeriti po predpisani tarifi za nagrade ali za druge stroške odvetnikov.
ZDR člen 85, 85/1, 85/3. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272.
začasna odredba – zadržanje učinkovanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Tožnik je podal predlog za izdajo začasne odredbe skupaj z vložitvijo tožbe v tem individualnem delovnem sporu. Tožena stranka je že zadržala učinkovanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, z vložitvijo tožbe s predlogom za izdajo začasne odredbe pa je bilo že na podlagi zakona učinkovanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadržano do pravnomočne odločitve sodišča o tem predlogu za izdajo začasne odredbe.
V podobnih individualnih delovnih sporih, v katerih so tožniki – učitelji in učiteljice – uveljavljali plačilo razlik v plači, so bile znane tako odločitve Višjega delovnega in socialnega sodišča kot tudi odločitve Vrhovnega sodišča RS, ki je zavrnilo revizijo zoper sodbe, s katerimi so bili tožbeni zahtevki zavrnjeni. V fazi postopka, ko so tožeče stranke množično umikale tožbe, je bila zato pripravljalna vloga tožene stranke nepotrebna, in ji sodišče prve stopnje utemeljeno ni priznalo stroškov za njeno sestavo.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog – utemeljen razlog
Glede na to, da sprejeta pravilnika tožnikovega delovnega mesta in njegovih nalog nista bistveno spremenila ter da se tožnikovo delo glede na prejšnjo pogodbo o zaposlitvi ni spremenilo, odpoved (iz poslovnega, organizacijskega razloga) s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita, saj ni temeljila na utemeljenem razlogu za odpoved.
neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku – dopolnilna sodba - pobotni ugovor
Prvostopenjsko sodišče ni odločilo o celotnem tožbenem zahtevku tožeče stranke, saj ni odločilo o obrestnem delu tožbenega zahtevka. Iz 4. točke izreka izpodbijane sodbe je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke samo do višini pobotane glavnice v znesku 4.333,46 EUR. Vendar je materialnopravno zmotno stališče pritožnice, da takšna pomanjkljivost sodbe predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki bi jo lahko uveljavljala kot pritožbeni razlog. Neodločitev o celotnem tožbenem zahtevku tožeče stranke ima zgolj podlago za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe v smislu 1. odstavka 325. člena ZPP, katerega pa mora stranka vložiti v 15 dneh od prejema sodbe.
bolniški stalež - zmožnost za delo - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela
Glede na to, da tožnica v spornem času svojega dela ni bila zmožna opravljati, njen izostanek z dela ni bil neupravičen, tako da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni zakonita.
prekinitev postopka – izbris tožene stranke brez likvidacije
Ker je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije je sodišče prekinilo postopek zaradi prenehanja obstoja stranke, ki je bila pravna oseba. Pritožbene navedbe glede pravnega nasledstva tožene stranke ne izpodbijajo pravno relevantnih dejstev za odločitev prekinitvi postopka po 3. točki 1. odstavka 205. člena ZPP niti glede odločitve o nadaljevanju postopka po 1. odstavku 208. člena ZPP.
plača – dodatek k plači – pogodba o izobraževanju – plačilo za delo – dejansko opravljeno delo – čisti denarni zahtevek – sodno varstvo
Zahtevek iz naslova dejansko opravljenega dela je (čisti) denarni zahtevek, v zvezi s katerim je dopustno neposredno sodno varstvo.
Tožnica je (v pretežni meri) utemeljeno vtoževala plačilo po dejansko opravljenem delu, ki ga je morala v spornem obdobju opravljati poleg svojega dela po pogodbi o zaposlitvi, saj to delo ni sodilo v delokrog njenega delovnega mesta in tudi ni bilo le rutinske narave.
ZDR člen 81, 81/3, 82, 82/2, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – rok za podajo odpovedi
Tožena stranka je utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, določenega v 1. in 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR, ker tožnik strankam, ki so plačale z gotovino, ni izdal računa, ampak je naknadno v odprte račune vnašal davčne številke drugih stalnih strank. Očitano ravnanje predstavlja naklepno kršitev delovnih obveznosti in ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovne listine.