ZIZ člen 29, 29/9, 40, 40/13. ZPP člen 98, 98/2, 98/3, 98/5, 339, 339/2, 339/2-8.
zastopanje – pooblaščenci – odvetnik - poziv k predložitvi pooblastila po napotitvi na pravdo iz postopka pred COVL – neupoštevanje vloge - pravica do izjave
Pristojno sodišče, ki po razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine nadaljuje pravdni postopek (drugi odstavek 62. člena ZIZ), mora odvetnika pozvati k predložitvi pooblastila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064453
ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4. ZASP člen 130, 130/1, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 198.
zamudna sodba – neodpravljiva nesklepčnost – pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma – dolžnost uporabnikov do obveščanja – povrnitev škode – civilna kazen
Kršenje avtorskih pravic ima v civilnopravnem razmerju za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del ali uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine. Opustitev dolžnosti iz 4. odstavka 159. člena ZASP pa ima za posledico le možno sankcijo o kazenskih določbah 2. točke 1. odstavka 185. člena ZASP.
Ker tožnik ni dokazal, da se je poškodoval na delu, tožene stranke (njegov delodajalec, uporabnik, h kateremu je bil napoten na delu in njuna zavarovalnica) za škodo, ki jo je utrpel, ne odgovarjajo.
ZST-1 člen 39. ZST člen 4, 4/1, 4/2, 9, 9/1, 26, 26/4, 27, 27/1. ZUP člen 2, 4113, 113/1, 113/2.
sodna taksa - uporaba zakona - upravni postopek - odločba o odmeri takse
Postopek za oprostitev plačila sodnih taks je pravdi vzporedni postopek, ki je po svoji naravi podoben (splošnemu) upravnemu postopku. Iz tega razloga se glede pravice do povračila stroškov postopka subsidiarno (poleg določb ZST) uporabijo določbe ZUP, skladno s temi pa je dolžna toženka, ker se je postopek začel na njeno zahtevo (zahtevala je izdajo odločbe o odmeri takse), sama kriti stroške, ki so s postopkom nastali.
OZ izrecno ne omejuje sklepanja posredniških pogodb na določen krog oseb, je pa iz določila glede skrbnosti posrednika možno zaključiti, da posrednik dejavnost posredovanja opravlja poklicno. Od osebe, ki se s posredništvom ne ukvarja poklicno in se kot taka tudi ne predstavlja v stikih s strankami, ni mogoče zahtevati in pričakovati ravnanja, ki ustreza standardu dobrega gospodarstvenika, niti ni mogoče nanjo na tej podlagi prevaliti odgovornosti za škodo, ki je morebiti nastala zaradi opustitve določenih ravnanj, ki sicer pritičejo dobremu gospodarstveniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068186
ZPP člen 212. ZOR člen 200, 200/1, 200/2.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – trditveno in dokazno breme
V dokaz svojih trditev je tožena stranka ponudila zgolj dokaz z zaslišanjem pravdnih strank. Ker sta le-ti izpovedali nasprotno, izpovedba tožene stranke v konkurenci z vsebino izpovedbe tožeče stranke, ki jo potrjujejo predloženi listinski dokazi, ni bila zadostna za zmanjšanje aktualnega procesnega uspeha tožeče stranke v postopku in posledično prevalitev trditvenega in dokaznega bremena ponovno nanjo.
SPZ člen 33, 33/1, 33/3, 34. EZ člen 71, 76, 76/1, 76/1-6. ZPP člen 426.
motenje posesti – motilno dejanje – odklop električne energije
V pravdah zaradi motenja posesti je odločanje o pravici do priklopa na električno omrežje izključeno.
Ker je tožena stranka odklopila električno energijo kljub veljavni Pogodbi o prodaji in najemu električne energije, je bil odklop izveden protipravno in je s tem tožena stranka motila mirno posest tožeče stranke. Tožena stranka bi morala najprej doseči odpoved Pogodbe o prodaji in najemu električne energije, sklenjene s tožečo stranko, da bi lahko nato (zakonito) odklopila električno energijo.
skupno premoženje – obstoj ekonomske skupnosti – trajanje življenjske skupnosti
Za ugotovitev, katero premoženje, ki sta ga zakonca pridobila v času sicer formalno obstoječe zakonske zveze, je skupno premoženje, je torej odločilna okoliščina dejanskega trajanja ekonomske in življenjske skupnosti.
URS člen 14, 22. ZPP člen 13, 32, 32/1, 44, 44/3, 206, 206/1, 206/1-1.
vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta – stvarna pristojnost - prekinitev postopka – predhodno vprašanje – načelo enakosti
Sklep sodišča o določitvi vrednosti spornega predmeta je zavezujoč tako za stranke kot za sodišče in sodišče v določilih ZPP nima pooblastila, da ponovno preverja lastne ugotovitve o vrednosti spornega predmeta, saj bi to bilo v nasprotju z jasnostjo, predvidljivostjo in preglednostjo procesnih razmerij ter pravno varnostjo v civilnem postopku.
začasni zastopnik – pooblastilo za zastopanje – zavrženje pritožbe
Od dne, ko je toženec nastopil pred sodiščem, bi odvetnik P. ali Odvetniška družba P. o.p. - d.o.o. lahko zastopala toženca le na podlagi toženčevega pooblastila in ne tudi sklepa o postavitvi začasnega zastopnika z dne 3.12.2008.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da vrednost z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR, je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je takšna revizija nedovoljena in da jo je zato potrebno zavreči, pravilna in zakonita.
predlog za preklic naroka – odločitev sodišča o prošnji za preklic naroka – nepristop tožeče stranke na prvi narok za glavno obravnavo – domneva umika tožbe – sodba na podlagi odpovedi – ustavna razveljavitev zakonske določbe
Sodišče stranko o preklicu obvesti, če pa naroka ne prekliče pa velja, da narok bo opravljen. O tem stranke, ki za preklic prosi, ni dolžno obveščati.
Glede na to, da določilo, na podlagi katerega je bila sodba na podlagi odpovedi izdana, ne velja več, je bilo potrebno sodbo razveljaviti.
Zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi predvideva 15. člen ZVEtL v zvezi s 26. členom tega zakona. Zaznambo sodišče opravi, če prejme odredbo nepravdnega sodišča, pa tudi če predlog za zaznambo vloži predlagatelj po ZVEtL. V postopku zaznambe se ne odloča o utemeljenosti postopka, marveč je pomembno le-to, ali tak postopek obstaja ali ne. To pravno dejstvo, torej obstoj postopka po ZVEtL, je predmet zaznambe.
ZVEtL v prehodnih in končnih določbah ureja primere, ko se predlog nanaša na določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 01. 01. 2003. V teh primerih lahko upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku iz 26. člena ZVEtL ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu.
pravnomočnost izreka sodbe – predlog za vpis v zemljiško knjigo – identifikacijski znak nepremičnine
Tudi gospodujoče zemljišče, v korist katerega se služnost dovoli – vknjiži, mora biti označeno z identifikacijskih znakom, ki pa je oznaka katastrske občine in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru.
Pravnomočen postane le izrek sodbe in le ta se upošteva, ne pa tudi obrazložitev.
obvezno zavarovanje v prometu – regres zavarovalnice – izguba zavarovalnih pravic – vzročna zveza med kršitvijo zavarovalne pogodbe ter nastankom škode
Zavarovanje avtomobilske odgovornosti pomeni zavarovanje lastnika motornega vozila proti odgovornosti za škodo, ki jo povzroči tretjim osebam. Zavarovana je torej odgovornost lastnika vozila, kar pomeni, da lahko zavarovalnica izplača odškodnino le v primeru, če je sklenitelj zavarovanja ali zakoniti uporabnik motornega vozila odgovoren za škodo. Če zavarovalnica izplača škodo, čeprav zavarovanec ni odgovoren za škodo, jo je izplačala neutemeljeno, zato je tudi ni upravičena regresirati od zavarovanca.
Do nezgode namreč ni prišlo zaradi nenadne zaustavitve vozila na voznem pasu, kot je bilo tožencu očitano, zgolj znižanje hitrosti zaradi prilagoditve vremenskim razmeram (megla) pa ne predstavlja kršitve cestnoprometnih predpisov. Če pa je temu tako, je zavarovalnica izplačala odškodnino oškodovanki neutemeljeno, zato te ni upravičena regresirati od zavarovanca, ne glede na to, da je sam prekršil zavarovalno pogodbo. Njegova kršitev namreč ni bila v vzročni zvezi z nastankom nezgode.
ureditev meje – lastninski spor – zatrjevanje lastninske pravice v postopku zaradi ureditve meje - ustavitev nepravdnega postopka
Zatrjevanje lastninske pravice v postopku zaradi ureditve meje ne more predstavljati predhodnega vprašanja v smislu 8. do 10. člena ZNP, kar bi terjalo morebitno prekinitev postopka. Sodišče, v kolikor seveda gre za mejni spor, namreč močnejšo pravico, pod pogoji, ki jih zakon določa, vedno samo ugotavlja in nato na tej podlagi tudi določi mejo. V kolikor pa ne gre za mejni spor, ampak za lastninskopravni spor, pa se zadeva ne rešuje v nepravdnem, ampak v pravdnem postopku in ravnanje sodišča v tem primeru izrecno ureja 17. člen ZNP.
davčna obveznost – obligacijski zahtevek – neupravičena pridobitev – nepošteni pridobitelj – razveljavitev zakona po ustavni odločbi
Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom ne zahteva zakonskih zamudnih obresti od obresti od neupravičeno odmerjenega ali preveč odmerjenega davka, temveč zahteva povračilo zakonskih zamudnih obresti od zneska obresti, ki ga je toženi stranki izplačala na podlagi zakonske določbe, ki je bila z odločbo Ustavnega sodišča razveljavljena. Določba 95. člena ZDavP ne pokriva situacij, kot je predmetna, ko je z odločbo Ustavnega sodišča odpadla pravna podlaga za zaračunavanje zakonskih zamudnih obresti pred izvršljivostjo odločbe o odmeri davka. Tožeča stranka tožbenega zahtevka tudi ni utemeljevala na določbah ZDavP, temveč na določbah OZ o neupravičeni pridobitvi. Ker gre torej za obligacijska razmerja, ki jih določba 95. člena ZDavP ne ureja, niti ne gre za odločanje sodišča o upravni stvari, pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikovim stališčem, da je v danem primeru potrebno uporabiti določbe OZ.
Ker je bilo pripoznanje zgolj delno, tožena stranka pa ni uspela tudi z nasprotno tožbo, pritožnik zmotno meni, da bi sodišče moralo postopati po 157. členu ZPP.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 39/4, 47, 150a, 150b, 406. ZPIZ člen 44, 50. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 30, 33.
starostna pokojnina – valorizacijski količniki
Po ZPIZ-1 se plače iz preteklih let za določitev pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine ne valorizirajo z rastjo povprečne plače, temveč z odstotkom uskladitev pokojnin, zato tožnica neutemeljeno uveljavlja, da so bili pri izračunu pokojninske osnove valorizacijski količniki nepravilno upoštevani.