Tožeča stranka (oškodovanec) je po tem, ko je s svojo prvotno dejansko tezo o toženkinem protipravnem ravnanju propadel, začel svoj odškodninski zahtevek graditi na nečem drugem, novem. Ker bi to ob ustrezni skrbnosti lahko storil že prej, je glede takšne, nove trditvene podlage, prekludiran.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069376
ZIZ člen 270, 270/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
začasne odredbe – kontradiktornost postopka
Ker je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek, je ta, glede na to, da je prvostopenjsko sodišče toženo stranko že vključilo vanj, postal kontradiktoren. To pa pomeni, da bi moralo prvostopenjsko sodišče zaradi zagotovitve procesnega ravnotežja strank, pri svoji odločitvi upoštevati vse navedbe, ki jih je tožena stranka podala do ponovne odločitve prvostopenjskega sodišča o predlagani začasni odredbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0067668
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3. OZ člen 179.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – škoda – odškodnina – spolzka tla v trgovini
V tožbi zatrjevana dejstva omogočajo presojo vsebinske sklepčnosti tako glede zatrjevanja telesnih bolečin, nevšečnosti med zdravljenjem, prestanega strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
kreditna pogodba – solidarno poroštvo – zapadlost kredita pred koncem glavne obravnave
Dejstvo, da je drugotožena stranka gospodarska pravna oseba, še ne zadošča za obstoj solidarnega poroštva, glede na to, da v konkretnem primeru ne gre za gospodarsko pogodbo. Je pa drugotožena stranka prevzela solidarno poroštvo s tem, ko je podpisana na strani 2 na koncu kreditne pogodbe, katere del so tudi pogodbeni pogoji, ki vsebujejo tudi določbo o solidarnem poroštvu.
Pripis v listini, da tretjetoženka jamči kot porok in dolžnik za terjatve po kreditni pogodbi, je mogoče razumeti le tako, da jamči kot porok in plačnik.
Zgolj trditve o zmotnem materialnopravnem stališču sodišča še ne utemeljujejo obstoja protipravnega ravnanja sodnika in posledično tudi ne odškodninske odgovornosti države za njegovo ravnanje. Pojma protipravnosti ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila lahko sodna odločba spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi.
OZ člen 190, 193. ZOR člen 210. ZZZDR člen 124, 124/1, 133. ZPP člen 321, 321/3. ZD člen 142, 142/3.
neupravičena obogatitev – pojem koristi – pravočasnost ugovora zastaranja
Korist, ki naj bi jo mati imela od tega, da je sin obdeloval vinograd, ni enaka vrednosti dela, ki ga je on v to vložil.
Na zastaranje se toženki prvič sklicujeta šele v (prvi) pritožbi (in ne v odgovoru na tožbo, kot trdita), kar je prepozno. Zaradi razveljavitve prve sodbe, ki je bila posledica kršitev določb postopka prvega sodišča, pravdne stranke nimajo možnosti širiti svoje trditvene podlage z navajanjem novih dejstev oziroma ugovorov, razen če tega brez svoje krivde niso mogle storiti pravočasno.
Obrazložitev sodišča prve stopnje ni prepričljiva, saj razlogi, zaradi katerih je bil v pretežnem delu tožbeni zahtevek zavrnjen, temeljijo zgolj na izpovedbi tožnika, zato dokazna ocena ne dosega kriterija prepričljivosti.
SPZ člen 33, 33/1, 33/3, 34. EZ člen 71, 76, 76/1, 76/1-6. ZPP člen 426.
motenje posesti – motilno dejanje – odklop električne energije
V pravdah zaradi motenja posesti je odločanje o pravici do priklopa na električno omrežje izključeno.
Ker je tožena stranka odklopila električno energijo kljub veljavni Pogodbi o prodaji in najemu električne energije, je bil odklop izveden protipravno in je s tem tožena stranka motila mirno posest tožeče stranke. Tožena stranka bi morala najprej doseči odpoved Pogodbe o prodaji in najemu električne energije, sklenjene s tožečo stranko, da bi lahko nato (zakonito) odklopila električno energijo.
Zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi predvideva 15. člen ZVEtL v zvezi s 26. členom tega zakona. Zaznambo sodišče opravi, če prejme odredbo nepravdnega sodišča, pa tudi če predlog za zaznambo vloži predlagatelj po ZVEtL. V postopku zaznambe se ne odloča o utemeljenosti postopka, marveč je pomembno le-to, ali tak postopek obstaja ali ne. To pravno dejstvo, torej obstoj postopka po ZVEtL, je predmet zaznambe.
ZVEtL v prehodnih in končnih določbah ureja primere, ko se predlog nanaša na določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 01. 01. 2003. V teh primerih lahko upravičena oseba predlaga ugotovitev pripadajočega zemljišča v postopku iz 26. člena ZVEtL ne glede na to, ali je bil predhodno izveden postopek za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu.
odškodninska odgovornost delodajalca – krivdna odgovornost – padec na poledenelih tleh – varstvo pri delu – opustitev dolžnega ravnanja – nedopustnost opustitve – trditveno in dokazno breme za izkaz kršitev delodajalčevih obveznosti
Tožnik (delavec) mora priskrbeti ustrezno trditveno podlago in dokaze zanjo, navesti kršitev delodajalčevih obveznosti, pri tem pa konkretno in natančno opredeliti dolžnosti delodajalca, ki bi jih ta moral opraviti, da bi zagotovil varno delo. Sklicevanje na temeljna načela zakona, ki imajo povsem splošen značaj, ne zadošča.
Za pravilno materialnopravno presojo vprašanja krivdne odgovornosti delodajalca za tožniku pri delu nastalo škodo je treba ugotoviti obstoj vseh elementov civilnega delikta. Z vidika le-teh pa še dvoje in sicer, 1. pogoj za opredelitev neke opustitve kot nedopustne je nujna kršitev konkretiziranega dolžnostnega ravnanja, 2. za obstoj krivdne odgovornosti delodajalca, ki se sicer resda domneva, pa mora oškodovani delavec navesti, sodišče pa ugotoviti dejstva, iz katerih izhaja, da mu je škodo povzročil delodajalec.
Če nepremičninska družba pred sklenitvijo pogodbe, v zvezi s katero posreduje, ne preveri pravnega stanja nepremičnine in kupca ne opozori glede pravnih napak nepremičnine, ne ravna s predpisano profesionalno skrbnostjo.
Če ima več uporabnikov ključe garaže, predstavlja motenje soposesti, če eden od njih samovoljno in na silno zamenja ključavnico, saj to pomeni spremembo dotedanjega načina souporabe garaže.
družinska pokojnina – pogoji za priznanje pravice – sredstva za preživljanje – denarna socialna pomoč – zunajzakonska skupnost
Tožnik je zahtevo za priznanje pravice do družinske pokojnine vložil po tem, ko je že veljala sprememba Sklepa o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane, s katero je bilo določeno, da se med dohodke družinskih članov, ki se upoštevajo pri izračunu minimalnih sredstev za preživljanje, ne všteva denarna socialna pomoč. Iz tega razloga sodišče prve stopnje njegove zahteve za priznanje pravice do družinske pokojnine ne bi smelo zavrniti, češ da ga pokojni oče ni preživljal, ker sta s partnerko prejemala denarno socialno pomoč, s čimer naj bi bilo v celoti zagotovljeno tožnikovo preživljanje.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 195, 196, 336, 336/2.
zavrženje pritožbe – sosporništvo – ravnanje enega od sospornikov – postulacijska sposobnost – revizija
V določilih ZPP ni omejitev v tem smislu, da posameznega procesnega dejanja (kamor sodi tudi vložitev pritožbe) ne bi mogel opraviti le eden od sospornikov, so pa seveda učinki tako opravljenega dejanja različni glede na to ali gre za navadno ali enotno sosporništvo.
Toženec je navedel, da je zahteval od GURS ortofoto posnetke nepremičnin šele z dopisom z dne 21. 06. 2010, torej skoraj tri leta po predlaganju tega dokaza. Tako predloženi dokaz pa ni tak, da bi bila sodišču omogočena njegova izvedba. Zato je predlagal nov dokaz. S tem predlogom pa je bil prekludiran, saj ni navedel opravičljivih razlogov, zakaj te procesne aktivnosti ni izpeljal že prej. Upoštevanje takšnega dokaznega predloga bi bilo v nasprotju z načelom koncentracije in pospešitve postopka, ki ga uveljavlja določba 286. člena ZPP.
Izrek sklepa o motenju posesti, s katerim sodišče ugodi tožbenemu zahtevku, ima tradicionalno tri dele. Prvi je ugotovitev posesti in motilnega dejanja, drugi odredba tožencu, da vzpostavi prejšnje posestno stanje, tretji pa vsebuje prepoved takšnega ali drugačnega motilnega dejanja tudi v bodoče. Takšen tožbeni zahtevek je v celoti v skladu s 34. členom SPZ, ki določa obseg sodnega varstva.
duševno zdravje – zdravljenje pod posebnim nadzorom – prisilna hospitalizacija
Zaključek sodišča prve stopnje, da je potrebno zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez pritožnikove privolitve, je pravilen. Nedvomno je izvedeni dokazni postopek pokazal, da ima pridržani duševno motnjo, zaradi katere je motena njegova presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja. V dokaznem gradivu je imelo sodišče prve stopnje tudi zanesljivo podlago za sklep, da pridržani s svojim ravnanjem ogroža svoje zdravje, zdravje ali celo življenje drugih (svoje matere), hkrati pa povzroča tudi hudo premoženjsko škodo sebi kot tudi drugim. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da je do svojega zdravstvenega stanja povsem nekritičen, da zanika bolezen, da jemanje zdravil odklanja, zato je za njegovo zaščito nujno, da se zdravljenje izvaja pod posebnim nadzorom.
invalid III. kategorije – omejitve pri delu – javna dela
Obstoj invalidnosti se ugotavlja glede na delo, na katero je zavarovanec razporejen oziroma ga dejansko opravlja, in glede na njegov poklic, ne pa glede na delo, ki ga opravlja preko javnih del, še posebej, če gre za opravljanje javnih del v skrajšanem delovnem času.
ZPIZ-1 člen 39, 39/1, 39/4, 47, 150a, 150b, 406. ZPIZ člen 44, 50. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 30, 33.
starostna pokojnina – valorizacijski količniki
Po ZPIZ-1 se plače iz preteklih let za določitev pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine ne valorizirajo z rastjo povprečne plače, temveč z odstotkom uskladitev pokojnin, zato tožnica neutemeljeno uveljavlja, da so bili pri izračunu pokojninske osnove valorizacijski količniki nepravilno upoštevani.