obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - nepopolna vloga - rok za dopolnitev - zavrženje predloga
Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnici poziv za dopolnitev predloga vročen 10. 4. 2019 in v njem določen 30-dnevni rok, in dalje, da je pred iztekom roka, 9. 5. 2019, vložila prošnjo za podaljšanje roka, ki ji je bilo ugodeno ter ji je bil rok podaljšan do 21. 6. 20193. Tako navedenim dejstvom tožnica niti ne ugovarja, in tudi ne ugotovitvi v izpodbijanem sklepu, da do izteka podaljšanega roka, do 21. 6. 2019, predloga za opustitev cepljenja z zahtevano zdravstveno dokumentacijo ni dopolnila. Ob takih dejstvih, ki so tudi nesporna, pa je ministrstvo moglo oziroma moralo postopati po drugem odstavku 67. člena ZUP in njen predlog za opustitev cepljenja zavreči, kot je bila za primer, da bi v skladu s pozivom ministrstva ne ravnala, tožnica v pozivu tudi obveščena.
V ZNB ni podlage za diskrecijsko odločanje organa, saj je ta na strokovno mnenje Komisije za cepljenje vezan, vendar pa mora to mnenje komisije vsebovati vse sestavine, ki jih določa drugi odstavek 22. c člena ZNB, oziroma v tem primeru predvsem razloge za neopustitev cepljenja, posledično pa mora te razloge vsebovati tudi odločba in razloge, ki jih mora vsebovati obrazložitev po 214. členu ZUP.
ZUS-1 člen 37. ZUP člen 214. Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (2020) člen 11, 11/2, 11/2-1.
Izpodbijana odločba ne vsebuje nobene navedbe glede ugotovljenega dejanskega stanja in posledično ne vsebuje tudi nobene presoje dokazov, niti ne vsebuje razlogov, ki bi glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali sprejeto odločitev, saj izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja niti iz katere države je vstopil tožnik na območje Republike Slovenije in ura vstopa, kakor tudi ne, na kateri seznam je uvrščena država, iz katere je vstopil v Republiko Slovenijo in iz katerega razloga je tožniku odrejena karantena. Odločba prav tako ne vsebuje nobenih ugotovitev glede tožnikovih ugovorov glede izpolnjevanja pogojev za obstoj izjeme iz 1. točke drugega odstavka 11. člena Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji, na kontrolnih točkah in v notranjosti Republike Slovenije. Ker ima upravni akt take bistvene pomanjkljivosti, da se ne more presoditi, ali je zakonit ali ne, je sodišče tožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek.
Toženka je na strokovno mnenje Komisije za cepljenje vezana, vendar mora preveriti, ali je sestavljeno v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 22. č člena ZNB in 3. in 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP. Glede na enotno upravnosodno prakso ima mnenje komisije naravo izvedenskega mnenja. Vsebina mnenja mora zato zajemati vse, kar določa drugi odstavek 193. člena ZUP. Z vsebino mnenja je treba starše seznaniti.
Mnenje, ki ga je komisija podala v obravnavanem primeru, in posledično tudi izpodbijana odločba, ki ga povzema v svoje razloge, nista zadovoljiva. Mnenje obsega povzetek predloga za opustitev cepljenja, prepis treh alinej iz drugega odstavka 22.a člena ZNB ter samo stališče glede (ne)opustitve cepljenja s posameznimi cepivi proti posameznim boleznim. Edina stavka v mnenju, ki ju je mogoče uvrstiti med „razloge“ oziroma „obrazložitev“ v pravem pomenu besede“, sta, da je iz predloga in predložene dokumentacije sicer razvidno, da ima tožnik zdravstvene težave, a nobena od njih ne predstavlja zdravstvenega razloga za opustitev obveznega cepljenja po programu, enako tudi ne zdravstvene težave v njegovi širši družini. Ta ugotovitev pa ni v ničemer konkretizirana glede na specifične okoliščine tožnika, navedene v predlogu za opustitev cepljenja; komisija namreč ni z ničemer obrazložila, zakaj stanja, ki so navedena v predlogu, ne predstavljajo pravih kontraindikacij za cepljenje.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - zahteva za prvo obravnavo pacientovih pravic - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - zavrženje tožbe
Z izpodbijano odločitvijo pristojne osebe izvajalca zdravstvene dejavnosti ni bilo poseženo v tožničin pravni položaj, saj je imela tožnica kljub izpodbijani ustavitvi postopka prve obravnave zatrjevane kršitve pravico zahtevati tudi njeno drugo obravnavo pred Komisijo. Vložitev zahteve za prvo obravnavo kršitve, ne glede na rezultat končanja (tudi če se je prva faza postopka končala z ustavitvijo, kot v obravnavanem primeru), je pogoj za vložitev pritožbe na Komisijo. Poleg tega pa tudi noben drug zakon ne določa, da je zoper odločitev, kot je izpodbijana, mogoč upravni spor. Sodno varstvo v upravnem sporu po ZPacP je predvideno zgolj zoper odločbe in sklepe senata Komisije, s katerimi se postopek obravnave druge zahteve konča (drugi odstavek 79. člena ZPacP), poleg tega pa pacientu, neodvisno od sprožitve postopka po ZPacP, še vedno ostane pravica zahtevati sodno varstvo svojih z zakonom zagotovljenih pravic pred sodiščem splošne pristojnosti.
Tožnika utemeljeno ugovarjata, da iz obrazložitve odločbe ni jasno razvidno v postopku ugotovljeno dejansko stanje, obrazložitev pa je pomanjkljiva tudi v smislu razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo sprejeto odločitev. O predlogu za opustitev cepljenja odloča toženka, podlago za odločanje pa predstavlja strokovno mnenje komisije, kar pa toženke ne odvezuje dolžnosti, da svojo odločitev ustrezno obrazloži in se pri tem konkretno izreče glede navedb in dokazov tožnikov.
Izpodbijani sklep temelji na napačnem zaključku, da tožnica, kljub pozivu toženke, v danem roku ni dopolnila predloga za opustitev cepljenja. Posledično je izpodbijani sklep izdan na napačni pravni podlagi, to je drugem odstavku 67. člena ZUP, po katerem organ zavrže vlogo, če stranka pomanjkljivosti vloge ne odpravi v danem roku.
ZPacP člen 43. ZIKS-1 člen 10, 10-2, 235. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora člen 45, 46.
zavod za prestajanje kazni zapora - pravica do zasebnosti - izvrševanje kazni zapora
Za tožnika je bila izdelana varnostna ocena, ki narekuje spremstvo pravosodnih policistov pri vseh njegovih namenskih izhodih kot zaprte osebe. Ker drugi odstavek 43. člena ZPacP pri zdravstveni obravnavi pacienta omogoča tudi prisotnost drugih oseb, če tako določa zakon in ker v konkretnem primeru, glede na to, da je tožnik obsojenec in zapornik, to določa ZIKS-1 v 235. členu, se sodišče strinja z zaključkom tožene stranke, da tožniku pri izvajalcu UKC A., Kirurška klinika, Klinični oddelek za travmatologijo, pri opravljanju zdravstvene storitve ni bila kršena pravica do zasebnosti po 43. členu ZPacP.
obvezno cepljenje otrok - razlogi za opustitev cepljenja - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
V primeru, kadar zaradi ravnanja ali odločitve državnih organov (v tem primeru odločitve, da se cepljenja tožnice ne opusti) lahko pride do poslabšanja zdravstvenega stanja mld. otroka ali celo do smrti (kar predstavlja težko popravljivo škodo v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1) za izdajo začasne odredbe zadostuje že najnižja stopnja verjetnosti, da bo do takih posledic prišlo. Sodišče sodi, da je tožnica s svojimi navedbami o zdravstvenih težavah in družinski anamnezi zadostila navedenemu standardu za izdajo začasne odredbe.
ZZNPOB člen 15, 15/1, 16. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
oploditev z biomedicinsko pomočjo - dovoljenje za oploditev z biomedicinsko pomočjo - obrazložitev odločbe - izdaja dovoljenja - pogoj za izdajo dovoljenja - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Vključitev vložnika zahteve za izdajo dovoljenja za izvajanje postopkov OBMP v javno zdravstveno službo ni šele predmet postopka za izdajo tega dovoljenja, temveč je njegovo (predhodno) vključenost v javno zdravstveno službo treba razumeti kot pogoj za izdajo dovoljenja.
Zaradi drugačnih materialnopravnih stališč je toženka svojo odločitev oprla izključno na razloge, ki se nanašajo na organizacijo oz. dostop do javne zdravstvene službe, in po povedanem niso pomembni za odločitev. Tožnik ima zato prav, da izpodbijana odločba sploh nima razlogov o okoliščinah, ki so po zakonski ureditvi - torej po 15. in 16. členu ZZNPOB - pomembne za odločitev, kar pomeni, da se je ne da preizkusiti.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - pravica do obveščenosti - uporaba materialnega prava
Po mnenju sodišča sta ZVZD-1 in ZPacP zakona, ki obravnavata različno materijo. ZVZD-1 glede na določbo 1. člena določa pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. ZPacP pa glede na določbo 1. člena določa pravice, ki jih ima pacient kot uporabnik zdravstvenih storitev pri vseh izvajalcih zdravstvenih storitev, postopke za uveljavljanje teh pravic, kadar so kršene, in s temi pravicami povezane dolžnosti. Delavec in delodajalec imata v skladu z določbo prvega odstavka 17. člena Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev pravico zahtevati presojo ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju po opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu. V obravnavani zadevi pa ni šlo za takšen primer, marveč za varstvo pacientovih pravic, kot so navedene v 5. členu ZPacP. V predmetni zadevi gre za kršitev pacientovih pravic s strani izvajalca zdravstvenih storitev. Konkretno je šlo za kršitev dolžnega ravnanja izvajalca zdravstvenih storitev, ki predlagatelju ni pojasnil splošnih informacij in splošnih zahtev o tem, kakšni vrstni red pregledov zahteva.
varstvo pacientovih pravic - zahteva za obravnavo kršitev pacientovih pravic - prestajanje kazni zapora
V obravnavani zadevi ni podlage za odločitev na podlagi druge alineje drugega odstavka 69. člena ZPacP, torej za odstop zadeve v reševanje Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Postopek za prekinitev prestajanja kazni zapora teče oziroma je tekel v skladu z določbami ZIKS-1, v tej zadevi pa se obravnava prva in nato druga zahteva za obravnavo kršitev pacientovih pravic tožniku.
pravice pacientov - nepravilen pregled pacienta - zahteva za izplačilo odškodnine - zavrženje vloge
Ker je pacientka v postopku zahtevala odškodnino, za kar komisija ni pristojna, saj je za odločitev o odškodnini pristojno sodišče, je komisija zahtevo pacientke pravilno zavrgla.
oploditev z biomedicinsko pomočjo - izdaja soglasja - komisija OBMP
Glede na določbo 8. alineje 21. člena ZZNPOB je Državna komisija za OBMP pristojna za dajanje dovoljenja za izvajanje vsakega postopka OBMP z uporabo spolnih celic darovalca ali darovalke, zato je neutemeljen ugovor tožnikov, da je toženka s svojo odločitvijo posegla na strokovno področje Centra za OBMP Postojna in da za odločanje o medicinskih razlogih za uporabo postopka OBMP ni strokovno usposobljena.
obvezno cepljenje otrok - opustitev obveznega cepljenja - mnenje komisije za cepljenje
Minister, pristojen za zdravje, je pri svoji odločitvi vezan na strokovno mnenje komisije, vendar pa ga mora kot upravni organ preveriti v skladu z 2. alineo prvega odstavka 22.č člena ZNB in obrazložiti razloge za neopustitev cepljenja.
ZUP člen 99, 99/1, 99/4, 207, 207/1, 258, 258/1, 258/4. Pravilnik o vrsti, vsebini in poteku specializacije zdravnikov člen 37. ZUS-1 člen 5, 5/2.
zdravniška specializacija - odlog pričetka specializacije - rok za pričetek specializacije - materialni rok - sklep o predlogu za odlog pričetka specializacije - pritožba - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Prvi odstavek 99. člena ZUP se nanaša na procesne roke. Rok za pričetek specializacije pa ni procesni rok, temveč predmet meritornega odločanja v upravnem postopku, saj se nanaša na pravico oziroma obveznost, o kateri je odločeno z odločbo, s katero je bila tožniku odobrena specializacija. Gre torej za materialni rok in s tem sestavni del odločbe o upravni zadevi, ki jo je mogoče izpodbijati v okvirih pravnih sredstev zoper odločbo. Ker je tožnik uveljavljal podaljšanje materialnega roka, ki izhaja iz odločbe in ki je tudi na podlagi 37. člena Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov podaljšljiv, zavrženje njegove pritožbe zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o odlogu pričetka specializacije, posega v tožnikove pravice oziroma na zakon oprte koristi. Zoper takšno odločitev mora biti tožniku zagotovljeno pravno sredstvo že v upravnem postopku. Odločba o zavrženju tožnikove vloge je glede na povedano dejansko eden izmed sklepov, ki uživajo sodno varstvo po določilu drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
ZZNPOB člen 6, 8, 8/1, 8/2, 12, 12/1. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
oploditev z biomedicinsko pomočjo - dovoljenje za oploditev z biomedicinsko pomočjo - komisija za OBMP - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
V določbi drugega odstavka 6. člena ZZNPOB je zgolj določeno, da mora biti ženska v starostni dobi, ki je primerna za rojevanje. Da tožnica ne bi bila v starostni dobi, primerni za rojevanje, toženka v izpodbijani odločbi konkretno niti ne navaja. Omejitve, to je starost prosilke nad 40 let, pa ta zakon kot razlog, da do takšnega postopka ne bi bila upravičena, ne določa.
Odločba, kot je izpodbijana, mora vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj je v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti. Toženka ne navede, na podlagi katerih določb in katerega predpisa je sprejela takšno odločitev in svoje odločitve ne pojasni. To še toliko bolj velja, ker sta tožnika predložila tako predlog zdravnika ter pridobila tudi soglasje strokovnega posvetovalnega telesa Centra za OBMP.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - mnenje komisije za cepljenje - subsidiarna uporaba ZUP
Tožena stranka je spoštovala vse v ZNB zahtevane postopkovne določbe, ki se nanašajo na odločanje o predlogu za opustitev cepljenja, zaradi vključitve staršev-predlagateljev postopka (razgovor pred Komisijo za cepljenje in vročitev strokovnega mnenja) v postopek pa ni prišlo niti do kršitve določbe ZUP, ki se v tem postopku uporabljajo subsidiarno.
Sodišče kot neutemeljenega zavrača tožbeni očitek, da se Komisija do vsebine njunega predloga za opustitev cepljenja ni konkretno opredelila in je mnenje podala brez preiskav in preverjanj zdravstvenih razlogov za opustitev cepljenja. Sodišče v zvezi s tem ugovorom ugotavlja, da je strokovno mnenje, katerega vsebino je tožena stranka v celoti povzela v obrazložitev svoje odločbe, sestavljeno v skladu z določbo četrtega odstavka 22.c člena ZNB, prav tako ima vse obvezne sestavine iz 22.č člena ZNB tudi izpodbijana odločba.