upravni spor - sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - ustavitev postopka
Sodišče je tožnico seznanilo s svojimi ugotovitvami in jo pozvalo, naj sporoči, ali je z novo izdanim aktom zadovoljna, ali vztraja pri tožbi in v kakšnem delu vztraja pri tožbi. Ker tožnica na poziv sodišča ni podala izjave vse do izdaje tega sklepa, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek ustavilo.
ZUS-1 člen 2, 4, 4/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZLS člen 51c. URS člen 157, 157/1, 157/2.
lokalna samouprava - premoženjska razmerja med občinami - razdelitev premoženja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijani akt ni upravni akt - zavrženje tožbe
Predmet izpodbijanega sklepa je ureditev premoženjskih razmerij med občinama. Tovrstna pravna razmerja pa ne predstavljajo javnopravnih razmerij, pač pa gre za pravna razmerja zasebnopravne narave. Ob odsotnosti izrecne določbe v ZLS, da se akt iz tretjega odstavka 51.c člena ZLS izda v upravnem postopku, da gre za upravno odločbo ali drug upravni akt ipd., zlasti pa glede na vsebino razmerij, ki jih urejajo določbe 51.c člena ZLS (to so premoženjska razmerja, vključno s korporacijskimi), ni mogoče zaključiti, da te določbe predstavljajo norme, ki bi imele javnopravni značaj, pač pa, da gre za norme zasebnopravnega značaja. Navedeno pomeni, da organ tožene lokalne skupnosti, četudi ima v drugih situacijah lahko moč oblastnega organa, ob sprejemu izpodbijanega sklepa ni nastopal oblastveno. Posledično izpodbijani sklep ne predstavlja upravnega akta, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu po prvem odstavku 157. člena Ustave oziroma po 2. členu ZUS-1, kot tudi ne akta ali dejanja, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu po drugem odstavku 157. člena Ustave oziroma po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - točkovanje - zaslišanje stranke - pravica do izjave - manjša površina nepremičnine - podatki iz uradne evidence - register nepremičnin - očitna računska pomota
S tem, ko je upravni organ tožnici dal možnost, da se o mnenju Občine Ajdovščina izjavi, je postopal v skladu z določbami ZUP, ki v 9. členu določa, da je treba dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke), v četrtem odstavku 146. člena pa določa, da pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe. Upravni organ je tako ravnal pravilno in zakonito, saj je tožnici v skladu z določbami ZUP dal pravico do izjave, na tožnici pa je bila nato odločitev, ali bo to možnost izkoristila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - dopolnitev vloge - trditveno in dokazno breme
Tožena stranka je pozvala tožnika, da prošnjo dopolni ne le z navedbami glede škodnega dogodka in vtoževane odškodnine, pač pa, da dostavi tudi določene listine o nastali škodi, o tem, da je odškodninski zahtevek vložen na zavarovalnico, o odklonitvi plačila zahtevane odškodnine s strani zavarovalnice in morebitno odločitev pritožbene komisije zavarovalnice.
Tožnik navedenih listin k dopolnitvi prošnje z dne 18. 7. 2024 ni priložil, pač pa je samo navedel opis škodnega dogodka in specificiral vtoževano odškodnino.
Ker pa so bile predpostavke za odškodninsko odgovornost zgolj zatrjevane, ne pa kakorkoli izkazane, tožena stranka ni mogla ugotoviti, da zadeva ne bi bila očitno nerazumna oziroma, da ima tožnik verjetne izglede za uspeh.
ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZLS člen 51c. URS člen 157, 157/1, 157/2.
lokalna samouprava - premoženjska razmerja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - izpodbijani akt ni upravni akt - zavrženje tožbe
Predmet izpodbijanega sklepa je ureditev lastninskopravnih razmerij na spornih nepremičninah med državo in Občino Ankaran. Tovrstna pravna razmerja ne predstavljajo javnopravnih razmerij, pač pa gre za pravna razmerja zasebnopravne narave. Ob odsotnosti izrecne določbe v ZLS, da se akt iz tretjega odstavka 51.c člena ZLS izda v upravnem postopku, da gre za upravno odločbo ali drug upravni akt ipd., zlasti pa glede na vsebino razmerij, ki jih urejajo določbe 51.c člena ZLS (tj. premoženjska razmerja), ni mogoče zaključiti, da te določbe predstavljajo norme, ki bi imele javnopravni značaj, pač pa, da gre za norme zasebnopravnega značaja. Navedeno pomeni, da organ tožene lokalne skupnosti, četudi ima v drugih situacijah lahko moč oblastnega organa, ob sprejemu izpodbijanega sklepa ni nastopal oblastveno. Posledično izpodbijani sklep ne predstavlja upravnega akta, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu po prvem odstavku 157. člena Ustave oziroma po 2. členu ZUS-1 kot tudi ne akta ali dejanja, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati po drugem odstavku 157. člena Ustave oziroma po 4. členu ZUS-1.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Ob upoštevanju omenjenih izhodišč sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik je namreč 7. 8. 2024 samovoljno, ne oziraje se na povzete zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil vse do 12. 11. 2024 in se na ta dan nahaja po navedbi tožnikovega pooblaščenca v Franciji. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, saj se je preselil v Francijo, po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor. Zato je sodišče tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
ZUP člen 88, 88/1, 246, 246/1. ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7.
vročanje - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - prepozna pritožba
Takoj, ko ima stranka pooblaščenca, je v skladu z 88. členom ZUP edino veljavno vročanje njemu in to ne glede na to, če je bila ista odločba prej, istočasno ali kasneje vročena neposredno stranki sami.
Če ne gre za dejansko oviro, na kar po presoji sodišča kaže sama narava stvari, torej da je na mestu gradnje že obstoječ objekt, konkretno drug gradbeni poseg v obliki nastuja zemljine in utrjene brežine, na katerega je v tehničnem smislu mogoče zgraditi predviden objekt, gre za situacijo, ko jo ureja drugi odstvek 43. člena GZ, to je za gradnjo na obstoječem objektu.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZZavar-1 člen 328, 328/1, 328/1-5, 328/2. ZGD-1 člen 442.
zavarovalništvo - prisilna likvidacija - odvzem dovoljenja za opravljanje zavarovalniških poslov - zahteva za izdajo začasne odločbe - pravni interes - začasna odredba
Gre za pravno vprašanje obstoja upravičenj do pridobitve dovoljenja za kvalificiran delež in za opravljanje zavarovalnih poslov ob izpolnjevanju vseh ostalih zakonskih pogojev, od trenutka, ko se nad zavarovalnico začne postopek prisilne likvidacije dalje. Če to upravičenje obstoji in bodo ugotovljeni tudi vsi ostali zakonski pogoji, kot jih določata 31. in 115. člen ZZavar-1), bo morala toženka, na smiselno enak način, kot je po drugem odstavku 328. člena ZZavar-1 po uradni dolžnosti izdala odločbo o začetku postopka prisilne likvidacije, po uradni dolžnosti odločiti tudi o njeni ustavitvi.
Sodišče torej sodi, da bistvo celotne situacije ni vprašanje o procesni možnosti toženke, da sprejme sklep o ustavitvi postopka prisilne likvidacije, temveč o pravnem vprašanju obstoja upravičenja pridobiti dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža in pridobiti dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v okoliščinah konkretne zadeve, ko je Zavarovalnica že v postopku prisilne likvidacije.
Sodišče je z izdajo te sodbe (točka I izreka) pravnomočno odločilo o zadevi, zaradi česar tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za izdajo predlagane začasne odredbe, ki je časovno vezana na čas do izdaje pravnomočne sodne odločbe.
Mladoletni otrok sledi statusu zakonskega očeta, ob polnoletnosti pa ima možnost, da si uredi svoj status-državljanstvo sama. Sodišče poudarja, da je posameznik moral s svojimi aktivnimi ravnanji urediti svoj status, ko je za to imel možnost, saj avtomatsko na podlagi kakšnega takrat veljavnega predpisa državljanstvo ni bilo podeljeno, volja posameznika je morala biti izrecno in jasno izražena. Tudi če je nepremičnina, v nekem obdobju pripadala ozemlju Jugoslavije in so bili vpeti v družbeno življenje in kulturo Jugoslavije so si status uredili drugače.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja
Za določitev v zadevi ni relevantno, kdaj naj bi bil tožnik seznanjen z izdajo gradbenega dovoljenja (kar je med strankami tudi sporno), temveč je pravno pomembno, kdaj se je v smislu navedene določbe GZ začela gradnja.
Utemeljeno pa tožnik opozarja tudi na zmotno razlago pojma začetka gradnje iz drugega odstavka 47. člena GZ. Iz sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije namreč izhaja, da je začetek teka objektivnega roka za obnovo postopka treba šteti, da je upoštevni trenutek lahko le zakonit začetek gradnje.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - varovalni pas ceste - retroaktivna veljavnost
Toženka je ugovor tožnika, da so bili objekti postavljeni v času veljavnosti Odloka, tj. pred 10. 8. 2013, zavrnila z utemeljitvijo, da iz vpogleda v posnetke "Google maps" iz časa julij 2013, izhaja, da takrat na sporni lokaciji še ni bilo gradbene ograje, kot tudi ne oglasnih objektov. Te ugotovitve, tj. da julija 2013 objekti še niso bili postavljeni, tožnik v pritožbi ni prerekal. Že iz tega razloga njegove spremenjene trditve, da naj bi objekte postavil med 1. in 10. 8. 2013, niso prepričljive. Tožnik za svoje trditve ni predložil nobenega dokaza.
Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe tožniku (sedaj Državnemu odvetništvu RS) torej daje že sam zakon (ZBPP), ki je v odnosu do ZUS-1 lex specialis, zaradi česar ugovora aktivne legitimacije stranke z interesom sodišče ne more sprejeti.
Iz izpodbijane odločbe izhaja le, da organ za BPP ugotavlja, da ''zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno vložiti zahtevo za sodno varstvo v zgoraj navedeni zadevi''. V nadaljevanju organ še razloguje o posledicah morebitnega plačila globe, upoštevajoč materialni položaj stranke z interesom kot prejemnika denarne socialne pomoči. Iz povedanega tako ni jasno, na podlagi katerih dejstev (ki bi morala izhajati že iz prošnje za BPP stranke z interesom, kot tudi utemeljeno opozarja tožnik) je napravljen tak zaključek, nedvomno pa zgoraj povedano za preizkus pravilnosti povedanega zaključka organa za BPP ne zadošča.
Že iz jezikovne razlage prvega odstavka 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) izhaja, da lahko pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije predkupni upravičenci uveljavljajo predkupno pravico po določenem vrstnem redu, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače. ZG glede prodaje gozda prednostne upravičence določa drugače, manj restriktivno. Bistvena razlika med ZKZ in ZG je, da ZG ob izpolnjevanju enakih pogojev predkupnih upravičencev prednosti ne daje predkupnemu upravičencu s statusom kmeta. Posledično v primeru dveh enakovrednih prednostnih upravičencev pride v poštev načelo svobodne izbire pogodbenega partnerja.
Odločitev davčnega organa je v obravnavanem primeru preuranjena, saj bi moral davčni organ vpogledati v predlagane listine, ki jih je tožnik predlagal pravočasno, substancirano ter je z njimi dokazoval relevantna dejstva ali pa jih ustavno skladno zavrniti.
dohodnina - davčna olajšava - vzdrževan družinski član - pisni sporazum - neobstoj sporazuma
Davčni organ je svojo odločitev glede na zgoraj povzeto dejansko stanje po presoji sodišča pravilno oprl na enajsti odstavek 114. člen ZDoh-2 in tožnici priznal sorazmerni del olajšave, to je polovico. Tožnica se ne more uspešno sklicevati na predhodna obdobja, ko je med njo in takratnim možem dogovor o tem, kdo bo uveljavljal davčno olajšavo, obstajal, saj je očitno, da takšnega dogovora po razpadu zakonske zveze ni bilo več, olajšavo za otroka za leto 2019 pa sta uveljavljala oba starša.
dohodnina - odmera dohodnine - zastaranje - zastaranje pravice do odmere davka - relativno zastaranje - absolutno zastaranje - pretrganje zastaranja
Določilo šestega odstavka 126. člena ZDavP-2, ki določa desetletni zastaralni rok za odmero davka, po presoji sodišča pomeni, da mora znotraj desetletnega roka za zastaranje davčni organ izdati odločbo, s katero je bil davek odmerjen. Po preteku absolutnega zastaralnega roka desetih let davčne obveznosti ni več mogoče odmeriti, ne glede na število pretrganj zastaranja odmere, ko so ti zastaralni roki po pretrganju oziroma pretrganjih začeli znova teči. Institut zadržanja zastaranja, predviden kot izjema v šestem odstavku 126. člena ZDavP-2, pri vprašanju odmere davka ne pride v poštev.
omejitev gibanja tujcu - nastanitev v centru za tujce - nevarnost pobega - nujnost in sorazmernost ukrepa
Toženka je nevarnost pobega tožnika in neustreznost izreka milejšega ukrepa utemeljila z ugotovitvami, da tožnik ni upošteval odločbe o vrnitvi, čeprav je bil opozorjen na posledice takega ravnanja, da v RS biva nezakonito in da nima nobenih dokumentov, ki so nujno potrebni za odhod iz RS.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - poseg v osebno svobodo - kršitev hišnega reda - kršitev javnega reda in miru - nastanitev v centru za tujce - pravica do zagovornika - začasna odredba
Pred zaslišanjem glede ukrepa omejitve gibanja, bi tožnika morala opozoriti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika. Ker ga ni, mu je pri odvzemu prostosti kršila procesno jamstvo, ki mu gre na podlagi 19. člena Ustave. Gre za kršitev, ki je sodišče ne more odpraviti.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - pooblaščenec
Za postopek v zvezi z zahtevo za ponovni postopek veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Tožnik je v upravnem postopku možnost aktivno sodelovati, zato ni mogoče pritrditi tožbenemu ugovoru, da njegove pravice pred izdajo izpodbijanega sklepa niso bile ustrezno varovane, ker ni imel pooblaščenca in ker bi mu toženka odrekla pravico do izjave. Nenazadnje tožnik tudi ne pojasni, kaj bi v upravnem postopku, če bi imel pooblaščenca, še navedel oziroma katere pravice bi še uveljavljal, pa jih zaradi njegove odsotnosti ni. Enako tudi ne navede, kaj bi še (dodatno) izjavil pred izdajo izpodbijanega sklepa, če bi to možnost imel in kako bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost.izpodbijane odločitve.