V 1. odst. 51. čl. ZPPSL je določeno, da mora program prenehanja delovnih razmerij vsebovati število delavcev, ki jim zaradi finančne reorganizacije preneha delovno razmerje, delovna mesta, ki se zaradi finančne reorganizacije ukinjajo ter rok za prenehanje delovnega razmerja za vsako od delovnih mest iz prejšnje točke. Zato lahko delovno razmerje preneha le delavcem na delovnih mestih, ki se zaradi finančne reorganizacije ukinjajo, na drugih pa ne.
začasna odredba - tožbeni zahtevek - predlog za zavarovanje - predlog za izvršbo
Zaradi preprečitve nastanka nenadomestljive škode je v določenih izjemnih primerih možna le začasna odredba z enako vsebino, kot je vsebina tožbenega zahtevka, vendar sme sodišče izdati začasno odredbo, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku le v ob dodatnem pogoju, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje.
Tudi predlog za zavarovanje z začasno odredbo mora vsebovati vse tisto, kar je določeno za predlog za izvršbo, med drugim tudi sredstva in predmet izvršbe, saj kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, ima namreč učinek sklepa o izvršbi.
ZS člen 13, 13/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 362, 362/2. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 40, 40-3. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - pravna kvalifikacija dejanskega stanja - stavka - čakanje na delo - prekoračitev pooblastil - eventualni naklep - absolutna bistvena kršitev določb postopka
1. Sodišče pri presoji zakonitosti izpodbijane odpovedi delovnega razmerja ni vezano na pravno kvalifikacijo delodajalca, ampak na na dejanski stan očitane kršitve delovne obveznosti. Zato ne more tožnikovemu zahtevku za razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja ugoditi zgolj zato, ker je toženec tožnikovo ravnanje pravno napačno opredelil kot nepooblaščeno, namesto kot prekoračitev pooblastil.
2. Ko so delavci napovedali stavko, jih je toženec poslal na čakanje na delo, kar pomeni, da je izvedel izprtje zaposlenih, (čeprav naš pravni sistem izprtja ne pozna) in je zato takšne akcije delodajalca potrebno šteti za nezakonite. V kolikor so delavci zakonito napovedali stavko, so jo bili upravičeni izvesti tako, da zasedejo delovna mesta, pri čemer sodelovanja v zakoniti stavki ni mogoče obravnavati kot kršitev delovnih obveznosti in ne more biti podlaga za disciplinski postopek.
1. Za obstoj kvalifikatorne okoliščine je dovolj že možnost motenega delovnega procesa, zato ni odločilno, da je do dejanja prišlo po zaključku rednega delovnega časa, saj je tudi delo v podaljšanem delovnem času del delovnega procesa.
2. Dejstvo, da sta strokovna sodelavca (delavca tožene stranke) nudila komisijama strokovno pomoč in bila prisotna na njunih sejah, ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka, saj so disciplinski postopek vodili in odločali za to pristojni delavci tožene stranke.
ZST člen tarifna številka I/1, 7, tarifna številka I/1, 7. ZPP člen 41, 41/1, 41, 41/1.
odmera sodnih taks - navadno sosporništvo
Tožniki so kot navadni sosporniki samostojne stranke in je vsak taksni zavezanec za svoj tožbeni zahtevek v smislu 7. člena ZST. Na podlagi 1. odstavka tar. št. I taksne tarife so bili vsi vtoževani zneski ob vložitvi tožbe tožnikov v razredu do vrednosti 10.000 točk in je sodišče prve stopnje po tar. št. 2 sodno takso pravilno odmerilo. Sodišče prve stopnje pri odmeri sodne takse pravilno ni uporabilo analogije z 41. členom ZPP, ki določa, da se v primeru, če tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko uveljavlja več zahtevkov, ki se opirajo na isto pravno in dejansko podlago, pristojnost določi po seštevku vrednosti vseh zatevkov.
začetek stečajnega postopka - zaključek stečajnega postopka
Dolžnik je v zavarovanje upničine denarne terjatve zastavil svoje stroje, ki so ostali pri njem v hrambi zaradi nadaljevanja proizvodnje. Ker iz seznama zastavljenih strojev in izvedeniškega mnenja izhaja, da ti stroji niso bili upoštevani pri ugotavljanju obsega dolžnikovega premoženja, ne vzdrži sklep sodišča o zaključku stečajnega postopka iz razloga, ker dolžnik nima premoženja oziroma ker je to premoženje neznatne vrednosti.
ZZD člen 148, 148. ZTPDR člen 35, 35. ZPP člen 212, 215, 212, 215.
mirovanje pravic - vrnitev na delo
Pravica do vrnitve na delo po 35. čl. ZTPDR je vezana na iztek funkcije oz. iztek prvega mandata. Ob ponavljanju mandatov ali v primeru prehoda na drugo funkcijo delavec zadrži pravico do vrnitve le, če o tem obstaja dogovor z delodajalcem oz. če delavec po vsakokratnem izteku mandata ali funkcije delodajalca obvesti o tem, da si pridržuje pravico do vrnitve na delo po 35. čl. ZTPDR tudi po izteku naslednjega mandata ali funkcije.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
prenehanje delovnega razmerja - odsotnost z dela - razporeditev - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če delavec po vrnitvi na delo po začasnem čakanju nasprotuje razporeditvi na drugo delovno mesto in na tem delovnem mestu zaradi nedokončnosti razporeditve ni pripravljen nastopiti dela, se mora ob rednih prihodih na delo javljati nadrejenemu delavcu na dotedanjem delovnem mestu (ob začetku delovnega časa in ne kadar koli tekom delovnega dne) in čakati na njegova navodila. Brez soglasja pristojnega nadrejenega delavca ali pismene odločitve pristojnega organa delavec ne sme ostajati doma, oz. mora takšne izostanke opravičiti iz drugih razlogov, (in ne iz razloga nestrinjanja z odrejeno razporeditvijo), da bi se lahko štelo, da je delavec izostal upravičeno.
Za neupravičeno uporabo modela je njegov nosilec upravičen do odškodnine v višini licenčnine, ki bi jo prejel v primeru pogodbene rabe modela, ne pa do povračila dejanskih stroškov njegovega razvoja in njim sorazmernega plačila za vsak po modelu izdelan proizvod.
Če se v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu razmere objektivno tako spremenijo, da je ob vrnitvi delavca na delo potreba po njegovem delu prenehala, hkrati pa delodajalec ne razpolaga z drugimi ustreznimi prostimi deli, je ob vrnitvi na delo tudi tak delavec lahko opredeljen za trajni višek. V nasprotnem primeru bi bil v primerjavi z drugimi delavci, ki jim je iz operativnih razlogov v vmesnem obdobju prenehalo delovno razmerje zaradi trajnega viška, neutemeljeno v priviligiranem položaju.
Pravdna stranka lahko v skladu z 2. odst. 286. čl. ZPP predlaga dokaze tudi na kasnejših narokih, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku. Sodišče mora kot opravičljiv razlog za poznejšo navedbo novih dejstev in dokazov upoštevati tudi možnost, da stranka nekih dokazov pred tem ni navedla, ker se ob predhodnem teku postopka in obstoječem procesnem gradivu še niso izkazali za relevantne.
Listina, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvšbi, predstavlja verodostojno listino v smislu Zakona o izvršbi in zavarovanju ne redstavlja vprašanja, s katerim se ukvarja sodišče, ko odloča o zadevi v pravdnem postopku. Izvršilni postopek je strogo formalen postopek, v njem sodišče ne presoja dejstev o obstoju terjatve. Prav zato morajo listine, ki so podlaga sklepu o izvršbi, izpolnjevati določene formalne pogoje, da bi jim ZIZ priznal dokazno vrednost verodostojne listine (2. odst. 23. čl. ZIZ). V pravdnem postopku pa, kot rečeno, velja pravilo proste presoje dokazov. Drugače povedano: Tudi če neka listina ne izpolnjuje pogojev verodostojne listine po ZIZ, v pravdnem postopku ni brez dokazne vrednosti.
razlaga pogodbe - davek na dodano vrednost - plačilo
Delitev "skupnega neto prihodka" iz naslova zaračunane pogovornine med pravdni stranki v razmerju 30% : 70 % (oz. 40 % : 60 %) že po logiki stvari same predpostavlja, da sta njuna deleža enako (na enak način) obremenjena z DDV. Če naj bo 30 % (oz. 40 %) delež, kolikor pripada tožeči stranki z gledišča obremenitve z DDV "neto" (ona namreč zaračunava 19 % DDV na skupaj dogovorjeno ceno storitve končnim uporabnikom storitev ene in druge pravdne stranke), ni logično, da bi bil preostali delež, ki gre toženi stranki, v tem pogledu "bruto", kar trdi tožena stranka.
Pritožba zatrjuje, da ob njeni obrambi v pravdnem postopku tožena stranka ni videla potrebe, da se spušča v presojo obstoja črpalke. Napačna pravna presoja spora ni razlog, ki bi izpolnjeval določbo II.odst. 395. čl. ZPP.
Upnik ni zadostil pogojem določbe 1. odstavka 42. člena ZIZ, ker priloženi prepis sodbe ni overjen, o predlogu upnika za izvršbo pa je odločalo drugo sodišče kot o terjatvi.
kaznivo dejanje ogrožanja varnosti - resnost grožnje - objektivni in subjektivni elementi kaznivega dejanja
Grožnje obdolženca, ko je oškodovanki v roku enega meseca trikrat grozil po telefonu, da jo bo ubil, zaklal in da ji bo prerezal vrat, predstavljajo izvršitveno dejanje kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 145. členu KZ. Navedene grožnje so takšne, da so zmožne objektivno zbuditi občutek ogroženosti, ne glede na domnevno preobčutljivost oškodovanke.
Ker je sodišče odločilo o primarnem zahtevku, ni bilo dolžno obravnavati podrednega zahtevka. Samo če bi ugotovilo, da ne obstoji podlaga za obravnavanje primarnega zahtevka in bi ga zavrnilo, bi potem moralo odločiti o podrednem zahtevku.
Zgolj telefonično obvestilo o datumu seje ne more zadostovati in bi tožena stranka morala vabiti tožnika na sejo v skladu s pravili osebnega vročanja vabila. Ta postopkovna kršitev v zvezi z izdanim potrdilom zavoda (iz katerega je razvidno, da bi imel tožnik še v času pred postopkom ugotavljanja presežnega delavca dopolnjenih 35 let delovne dobe), izkazuje, da je bila odločitev o zavrnitvi ugovora, v katerem je tožnik opozarjal, da je starejši delavec, preuranjena. Niso namreč bili podani resni razlogi za prenehanje delovnega razmerja iz naslova trajno presežnega delavca, pri čemer bi bila tožniku z nakazanim limitom izpolnjene delovne dobe lahko dana možnost, seveda z njegovim soglasjem, za predčasno upokojitev po določbi 36d. čl. ZDR.
Ker tožena zavarovalnica ni v zavarovalnem razmerju s tožečim ZPIZ (ki uveljavlja odškodnino za škodo zaradi izplačevanja družinske pokojnine zaradi smrti zavarovanca v prometni nesreči, ki jo je povzročil zavarovanec tožene stranke) socialno sodišče ni stvarno pristojno za sojenje o vtoževani odškodnini. Gre za premoženjskopravni spor iz zavarovanja pred odgovornostjo v zvezi z obveznim zavarovanjem motornih vozil, za katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti v gospodarskem sporu.
renehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - vabljenje na disciplinsko obravnavo - pravica do zagovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obvezna opredelitev disciplinskih kršitev v pravilniku
Tožena stranka je kršila določbo 2. odstavka 63. člena ZTPDR, ker je kljub dejstvu, da se tožnik iz opravičenega razloga ni udeležil obravnav pred disciplinskimi organi, zaključila disciplinski postopek brez zaslišanja tožnika. Tožniku je bila s takim postopkom onemogočena pravica do zagovora, kar je bistvena kršitev določb disciplinskega postopka, ki ima za posledico nezakonitost sprejetih sklepov.
Neposredno na podlagi določb 58. čl. ZTPDR (brez opredelitve hujših kršitev v pravilniku ali v kolektivni pogodbi) ni dopustno izrekati disciplinske ukrepe. V takšnemu primeru so sklepi disciplinskega organa že iz tega razloga nezakoniti.
SZ člen 100, 101, 102. Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev socialnih stanovanj v najem člen 15, 19, 19-1. ZDSS člen 23, 30, 34.
socialno stanovanje - dodelitev socialnega stanovanja - enostarševska družina
Ker ni nobene podlage za materialnopravno stališče sodišča, da Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev socialnih stanovanj v najem favorizira družino, kot skupnost obeh roditeljev in njunih otrok, je za mlado družino iz 1. alinee 19. člena pravilnika potrebno šteti tudi enostarševsko družino (družino s staršem samohranilcem).
KPND člen 36. ZDDO člen 12. ZTPDR člen 84, 84/1. ZSS člen 29, 29/1, 29/1-6. ZUS člen 63. Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino člen 4, 4/2, 4/3.
razpis za delovno mesto - izbira kandidata - sklenitev delovnega razmerja - odločitev o neizbiri prijavljenih kandidatov - izpolnjevanje razpisnih pogojev - odškodninska odgovornost
Delodajalec (tudi če gre za državni organ) je pri izbiri prijavljenih kandidatov povsem svoboden in lahko zakonito odloči (tudi po večkrat izvedenih razpisih), da na razpisano delovno mesto ne izbere nikogar, tudi če prijavljeni kandidat izpolnjuje vse zahtevane pogoje.
Ker delodajalec ravna zakonito, tudi če ne izbere nobenega kandidata, ne more biti odškodninsko odgovoren neizbranemu kandidatu za škodo, ki jo predstavlja razlika plače, ki bi jo kandidat prejel, če bi bil izbran na razpisano delovno mesto.