Če za škodo poleg otroka (mladoletnik z dopolnjenimi štirinajstimi leti) odgovarjajo tudi starši, sme tožeča stranka zahtevati odškodnino od kogarkoli izmed njih hoče
omejitve izvršbe - sredstva in predmeti izvršbe - predlog dolžnika - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Zakon o izvršbi in zavarovanju pozna dve vrsti omejitve izvršbe: I. Omejitve izvršbe, kot so obravnavane v 102. členu ZIZ, se navezujejo (le) na izvršbo na denarno terjatev dolžnika, in v grobem pomenijo, da se lahko z izvršbo na plačo in druge prejemke seže le do določenega deleža takih dolžnikovih prejemkov. Opisane omejitve izvršbe je treba v skladu z določbo 137. člena ZIZ upoštevati tudi, kadar je izvršba dovoljena na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na tekočem računu pri banki, vendar lahko kljub taki zakonski določbi pride do blokade dolžnikovih denarnih sredstev na računu pri banki, če sklep o izvršbi teh omejitev ne vsebuje.
II. Na drugi strani lahko sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 34. člena ZIZ na dolžnikov predlog kadarkoli med postopkom dovoljeno izvršbo omeji tako, da se ta opravi le na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve.
gospodarski spor - spor majhne vrednosti - sodba na podlagi odpovedi - pritožba - neplačana taksa - umik pritožbe - opomin - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi če pravdna stranka niti po opominu ne plača premalo plačane sodne takse za pritožbo zoper v postopku v gospodarskem sporu majhne vrednosti izdano sodbo zaradi odpovedi, ni mogoče uporabiti določbe čl. 497/III ZPP in šteti pritožbe za umaknjeno, saj v ZPP ni drugače določeno.
Če je pravdna stranka z opominom pozvana (le) k dopolnitvi premalo plačane sodne takse za pritožbo, mora to biti v opominu opredeljeno navedeno.
ZPP (1977) člen 6, 6/1, 104, 104/1, 109, 109/1, 109/4. ZPP9 člen 6, 6/1, 104, 104/1, 108, 108/1, 108/4, 498, 498/1. ZS člen 5, 5/1.
jezik v postopku – vloga v tujem jeziku – nepopolna vloga – poprava vloge
Ker je tožena stranka celo že dvakrat izkazala odklonilno stališče do ustrezne poprave oz. dopolnitve svojih vlog, nesposobnih za obravnavanje zaradi v njih uporabljenega (srbskega) jezika, pa pred zavrženjem obravnavane vloge tudi ni bilo potrebno še poprejšnje pozivanje tožene stranke k popravi oz. dopolnitvi te vloge.
Res je žaga nevarna stvar v smislu 173. čl. ZOR in za škodo od nje odgovarja njen imetnik (1. odst. 174. čl. ZOR). Vendar pa je tožena stranka naredila vse v okviru svojih obveznosti in možnosti, da bi zagotovila, da žago uporabljajo samo za to pooblaščeni delavci: tako sta nad žago viseli dve tabli, ki sta opozarjali, da lahko žago uporabljajo samo za to usposobljeni delavci, imena teh delavcev pa so bila na žagi izrecno navedena in med njimi tožnika ni bilo; v okviru programa varstva pri delu je tožena stranka izobraževala svoje delavce in jih seznanjala z varnostnimi ukrepi; tudi tožnik kot kvalificiran tesar je imel opravljen izpit iz varstva pri delu in je vedel, da je na žagi strogo prepovedano uporabljati zaščitne rokavice; v konkretnem primeru pa je bilo tožniku izrecno prepovedano, da sam izdela zagozde, in naročeno, da jih pripelje, ker jih je na gradbišču zadosti. Zgolj dejstvo, da je bila žaga na gradbišču in kot taka dostopna tudi drugim, nepooblaščenim delavcem, pa ob zagotovljenem siceršnjem varstvu pri delu in usposobljenosti lastnih delavcev ne more biti odločilno: kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, morajo tudi delavci upoštevati napotke delodajalca in se držati pravil o varnosti pri delu. Pritožbeno sodišče tako kot pravilno sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik sam s svojim ravnanjem povzročil škodo, njegovega ravnanja pa tožena stranka v danih razmerah ni mogla pričakovati, prav tako pa se tudi ne izogniti njegovim posledicam ali posledice odstraniti, zaradi česar je materialnopravno pravilna zavrnitev tožbenega zahtevka.
Ker se sklep o prekinitvi pravdnega postopka ne nanaša na vodstvo pravde in ni z ZPP drugače določeno, je sodišče vezano nanj, tudi če ga ni izdalo pravilno.
Po čl. 15i in 15g ZSSuk-B prekinjeni pravdni postopek se po uradni dolžnosti ne more nadaljevati na podlagi čl. 208/III ZPP, temveč le po izpolnitvi pogojev iz čl. 15 e ZSSuk-B.
postopek za delitev stvari v solastnini - fizična delitev - delitev - pravni standard
Pri fizični delitvi več solastnih nepremičnin sodišče enemu solastniku dodeli tiste nepremičnine, za katere ta solastnik glede na vse okoliščine konkretnega primera izkaže večji upravičen interes napram drugemu solastniku.
Ker se parcela v pravnem prometu obravnava kot enovita stvar, predpostavlja tudi enovito lastniško stanje, zato mora sodišče pri razdelitvi solastnih nepremičnin paziti, da se solastnikom dodelijo parcele kot celote in ne le njihov del, razen če med posameznimi udeleženci postopka ni drugačnega dogovora.
pokojninsko zavarovanje - neupravičena pridobitev - verzija
Za verzijsko terjatev je bistveno le, da je do prehoda denarne dajatve prišlo na podlagi pravnega temelja ali na pravni podlagi, ki je kasneje odpadla. Psihične zdravstvene težave toženke in njeno socialno-ekonomsko stanje ni odločilno. Zato je toženka na podlagi 288. člena ZPIZ v zvezi z 210. členom ZOR dolžna neupravičeno prejeti znesek vrniti.
ZZVZZ člen 81, 82, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 239, 239.
zdravstveno zavarovanje - začasna nezmožnost za opravljanje dela
Sodišče prve stopnje je tožnici utemeljeno priznalo bolniški stalež le do dneva, ko je prejela mnenje zdravniške komisije I. stopnje, po katerem se je bila dolžna ravnati, saj daljši bolniški stalež medicinsko ni bil indiciran.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 10, 10/2, 32. ZPIZ člen 269, 269/1-2.
pokojninsko zavarovanje - starostna pokojnina - varstveni dodatek - gostota zavarovalne dobe za širši obseg pravic
Z določbo 22. člena novele ZPIZ (Ur. l. SRS, št. 30/90) ni bilo poseženo v 32. člen istega zakona glede izključitve zavarovanja po 3. odstavku 10. člena in 11. člena in pravice do varstvenega dodatka. Zato s priznanjem pravice do varstvenega dodatka tožniku, ki je bil ob upokojitvi leta 1991 zavarovanec po 2. odst. 10. člena ZPIZ/83, ni prišlo do kršitve materialnega zakona v škodo zavoda in tudi ni bilo pogojev za spremembo pravice do odločbe po 2. alinei 269. člena ZPIZ.
1. Za ugotovitev ali predstavlja odločba o tožbenem zahtevku v odnosu do tožbenega zahtevka, vtoževanega v drugi pravdi, razsojeno stvar, je bistvenega pomena subjektivna in objektivna identiteta obeh tožbenih zahtevkov. Med istimi strankami o tožbenem zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno, zaradi učinkov pravnomočnosti ni dopustno ponovno sojenje. O dveh identitičnih tožbenih zahtevkih govorimo, če je v obeh pravdah podan enak tožbeni predlog ob upoštevanju istega materialnopravnega razmerja in se s tem zahtevkom zahteva izdaja enake sodne odločbe.
2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je dolžna tožena stranka tožniku povrniti separatne stroške postopka, o ostalih priglašenih stroških pa sodišče prve stopnje v izreku sodbe ni odločilo. Ker le izrek sodbe postane pravnomočen in izvršljiv, je pritožbeno sodišče štelo pritožbi obeh strank zoper odločitev o stroških postopka kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških postopka.
ZDR člen 14, 14/2. ZTPDR člen 84. ZPP člen 168, 168/2, 168, 168/2.
izbira kandidata - postopek - delovno razmerje - oprostitev plačila stroškov postopka - eventualni naklep
1. Ker je tožena stranka ugotovila, da nihče od prijavljenih kandidatov ni izpolnjeval vseh razpisnih pogojev, je z namenom zagotovitve nemotenega opravljanja dela za eno leto zakonito sklenila delovno razmerje z enim od prijavljenih kandidatov (2. odst. 14. člena ZDR). Tožnik bi s svojim zahtevkom za razveljavitev sklepa o izbiri drugega kandidata uspel le, če bi dokazal, da je sam razpisne pogoje izpolnjeval, izbran pa je bil kandidat, ki jih ni.
2. Tožena stranka ne sme prijavljenega kandidata zgolj zato, ker je predstavnik sindikata in bi s svojo prisotnostjo v svetu šole lahko vplival na odločitiv o izbiri, izločiti kot neprimernega kandidata za razpisano delovno mesto. Njegovo prijavo mora obravnavati enako kot ostale in bi z drugačnim ravnanjem storila bistveno kršitev v izbirnem postopku.
3. Sodišče lahko stranko skladno s 168. členom ZPP delno ali v celoti oprosti plačila stroškov postopka, vendar pa zakon ne nudi podlage za oprostitev povrnitve stroškov nasprotni stranki, v kolikor jih je stranka (sicer oproščena svojih stroškov postopka) glede na ostale zakonske določbe dolžna povrniti.
Zmotno je stališče, da bi morala tožnica uveljavljati solidarnostno pomoč v roku iz 80. člena ZTPDR, saj gre za uveljavljanje denarne terjatve, za katere velja 5-letni zastaralni rok.
Tožnica je bila v bolniškem staležu od 18.4.1995 do 31.12.1995, zato je glede na določbo 4. tč. 40 člena KPND upravičena do solidarnostne pomoči za leto 1995 v višini povprečne plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece, ki znaša 68.128,00 SIT. Ker mora delavec posebej zahtevati izplačilo solidarnostne pomoči, gredo tožnici zamudne obresti od vložitve zahteve za izplačilo pri toženi stranki dalje.
Plača direktorja je osnova za izračun nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja izključno zato, ker tožnik potem, ko je bil predčasno razrešen kot direktor sektorja, ni bil zakonito razporejen na nižje delovno mesto (zaradi opustitve vročitve sklepa o razporeditvi). Če bi bila razporeditev zakonito izvedena, bi bila osnova za odmeno za celotno obdobje plača pravnika.
Tožnici je lečeči zdravnik odobril bolniški stalež, zato ji za to obdobje ni mogoče očitati neupravičenih izostankov. Drugačna odločitev zdravniških komisij I. in II.stopnje, da je tožnica do bolniškega staleža upravičena le za del vtoževanega obdobja, je bila v socialnem sporu spremenjena in je sodišče tožnici priznalo bolniški stalež za celotno obdobje, za katerega se očitajo neupravičeni izostanki. Čeprav je bila sodna odločba v socialnem sporu izdana šele po končanem disciplinskem postopku, odločitev zdravniške komisije I. in II. stopnje ne more iti v njeno škodo.
Pravno podlago za plačilo odpravnine delavcem, ki jim delovno razmerje preneha v postopku prisilne poravnave predstavlja 19. člen ZJSRS-C, ki je začela veljati 3.7.1999. Po citirani noveli imajo do uveljavitve novega Zakona o delovnih razmerjih delavci iz 16. člena zakona ZJSRS (to so delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca - zaradi uvedbe stečaja ali zaradi finančne reorganizacije v postopku prisilne poravnave) pravico do odpravnine v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov po Zakonu o delovnih razmerjih.
ZOR člen 99, 99/1, 99/2, 124, 99, 99/1, 99/2, 124.
pogodba o delu - vrnitev
Stališče, da je delodajalec v primeru, če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe o izobraževanju ob delu, upravičen le do povračila neto plač, ni pravilno. Iz 7. točke pogodbe o izobraževanju ob delu, v kateri so opredeljene posledice neizpolnitve, izhaja, da mora delavec v primeru razdrtja pogodbe povrniti delodajalcu vsa plačila in stroške, kar pomeni bruto plačo.
1. Tožničina sodelavka je bila nepravilno opredeljena kot samohranilka z otrokom v starosti do dveh let in bi morala biti tožnica z njo primerjana. Tožena stranka tega ni upoštevala in obeh delavk ni točkovala glede na kriterije, določene s Podjetniško kolektivno pogodbo, temveč je točkovala le delovno uspešnost tožnice in ostalih primerjalnih delavcev, zato je tožnici nezakonito prenehalo delovno razmerje kot trajno presežni delavki.
2. 17. člen SKPGd je v 10. odstavku določil uporabo izključevalne metode kriterijev za določanje presežnih delavcev, razen če ni kolektivna pogodba dejavnosti ali podjetniška kolektivna pogodba določala možnost uporabe kumulativne metode. Ker je bila tako s Kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma (Ur. l. RS št. 83/97, 35/98), kot tudi s Podjetniško kolektivno pogodbo tožene stranke določena kumulativna uporaba kriterijev za ugotavljanje trajnih presežkov, bi morala tožena stranka kriterije uporabiti na tak način.
razporeditev - razporeditev na drugo delovno mesto
Sklepa o razporeditvi tožnice na delovno mesto pomivalke, za katero se zahteva nižja strokovna izobrazba od tožničine, nista v skladu z določbo 5. odst. 17. čl. ZTPDR. Tožnico bi bilo dopustno začasno razporediti na takšno delovno mesto samo izjemoma in v posebej določenih primerih, opredeljenih s splošnim aktom ali kolektivno pogodbo.
disciplinski postopek - imuniteta sindikalnega zaupnika
Imuniteto sindikalnega zaupnika v zvezi s sindikalno dejavnostjo zagotavlja 4. odstavek 5. člena ZDR. Zoper tožnika ni bil voden disciplinski postopek zaradi sindikalnega delovanja, temveč zaradi kršitve delovne obveznosti, zaradi katere pa ne uživa imunitete, zato delodajalec za vodenje disciplinskega postopka ne potrebuje predhodnega soglasja sindikalne organizacije.