Načeloma je sicer bistvo storitve posrednika v tem, da spravi v stik z naročnikom osebo, s katero se naročnik prej ni poznal in ni vedel, da imata skupne poslovne interese, vendar je pomembno tudi, da se naročnik in oseba, ki jo je k njemu pripeljal posrednik, pogajata za sklenitev pogodbe.
ZOR člen 481, 481/1, 482, 482/1, 484, 484/1, 481, 481/1, 482, 482/1, 484, 484/1.
stvarna napaka - jamčevanje za napake - obvestilo o napaki
Ugovor nepravočasnosti ali nepravilnosti reklamacije je obrambni ugovor prodajalca zoper jamčevalne zahtevke kupca, zato se mora na pomanjkljivosti reklamacije prodajalec sklicevati. Če tega dejstva ne uveljavlja, se sodišče na nepravočasnost ne sme sklicevati po uradni dolžnosti.
S tem, ko je tožeča stranka začela reklamacijo obravnavati meritorno, je konkludentno priznala, da je reklamacija tožene stranke pravočasna in popolna.
ZIZ člen 147, 147/1, 147/2. ZPlaP člen 81, 81/2, 82, 82/1, 83, 83/1, 83/2.
izvršba za izterjavo denarne terjatve - zaprtje računa dolžnika
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je Agencija Republike Slovenije na podlagi 2. odstavka 83. člena Zakona o plačilnem prometu (ZPlaP, Ur. l. RS, št, 30/2002) po uradni dolžnosti zaprla dolžnikov račun ter, da dolžnik transakcijskega računa pri banki ni odprl. Zato je ustavilo izvršbo na denarno terjatev dolžnika. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da za odločitev o ustavitvi izvršbe sodišče prve stopnje v določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa, ni imelo pravne podlage. ZIZ izrecno ne ureja, kako v postopku izvršbe na sredstva na računu pri organizacijah za plačilni promet, postopa sodišče, kadar po izdaji sklepa o izvršbi pride do ukinitve računa. Zato se je po oceni pritožbenega sodišča treba ravnati po določbah ZIZ, ki urejajo sporni situaciji najbolj podoben primer (2. odst. 3. člena Zakona o sodiščih). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obravnavani primer primerljiv situaciji, ki jo ureja 1. odst. 147. člena ZIZ.
Popravek napačno zapisane letnice v sodbi s polno obrazložitvijo je treba smiselno šteti tudi kot popravni sklep, zato v pritožbi zatrjevano nasprotje v izreku ni podano.
Ker je podana neomejena solidarna odgovornost tožene stranke za obveznosti OZ E..., so pritožbene navedbe o pomanjkanju pasivne legitimacije in o tem, kdo je s tožečo stranko sklepal posle, neutemeljene.
ZOR člen 185, 192, 185, 192. ZPP člen 154, 154/2, 182, 182/3, 154, 154/2, 182, 182/3.
povrnitev gmotne škode - objektivna kumulacija - pravdni stroški - uspeh v pravdi
Če tožnik s primarnim zahtevkom zahteva višji denarni znesek za povrnitev gmotne škode po cenah na dan izdelave izvedenskega mnenja pred vložitvijo tožbe, s podrednim zahtevkom pa nižji denarni znesek za povrnitev škode na dan popravil, je treba oba zahtevka obravnavati kot en sam zahtevek. Kot zahtevek je treba šteti višji odškodninski zahtevek in glede na ta zahtevek ugotavljati uspeh strank v pravdi.
Tožnik na spomeniku z zemljiščem, ki sicer ni javno dobro, z zatrjevanimi ravnanji ni mogel izključiti posegov drugih v spomenik, s tem pa tudi ne pridobiti dejanske oblasti in posestnega varstva na njem. Odločilna je javna narava (v dejanskem in ne v pravnem smislu) spornega spomenika, ki je na enak način prosto dostopen vsem.
Posestnik je, kdor stvar uporablja, uživa in z njo razpolaga, med tožnikom in spomenikom pa ni takšne fizične zveze, ki bi mu dajala poseben položaj, za razliko od nekoga, ki se mimo spomenika le sprehodi, ga ogleduje, se ob njem spočije ali pobere smeti. Tudi pritrditev ploščice in občasno čiščenje ne predstavljata takšnih ravnanj. Vsak poseg ali celo sprememba stvari nima za posledico pridobitve posesti.
Za pridobitev pravice do pogodbene kazni tako ne zadostuje pogodbeno določilo o njej. Iz določila 5. odst. 273. čl. ZOR namreč sledi, da mora upnik, da bi pogodbeno upravičenje lahko izkoristil, ob sprejemu izpolnitve nemudoma, to je brez odlašanja, sporočiti dolžniku, da vztraja pri plačilu pogodbene kazni. Sklepanje po nasprotnem razlogovanju nas pripelje do stališča, da upnikov molk ob sprejemu izpolnitve pomeni, da se je nepreklicno odrekel pravici do pogodbene kazni. V teoriji posledico upnikove opustitve primerjajo s fikcijo odpovedi pravici do pogodbene kazni.
ZOR člen 185, 189, 189/2, 394. ZPP člen 7, 7/1, 216.
povrnitev gmotne škode - dokazovanje - odločanje po prostem preudarku
Dejstvo, da je tožnik sam popravljal vozilo, nima vpliva na dokazanost ali nedokazanost obsega in višine škode, temveč lahko vpliva na uporabo materialnega prava.
bančna garancija - neodvisna garancija - cesija - stranske pravice
Za neodvisno garancijo je značilno, da mora garant plačati, brž, ko ga k izpolnitvi koristnik pozove (in svoj poziv ustrezno dokumentira, če je tako določeno v garanciji), ne da bi imel garant pravico presojati, ali je koristnik garancije upravičen do zahtevanega plačila.
Besedilo 2. tč. sporne garancije: "Če dolžnik ne bo izpolnil svojih denarnih obveznosti iz pogodbe...", garantu take pravice po prepričanju pritožbenega sodišča ne daje. Gre zgolj za opredelitev (pravnega) dejstva iz pogodbe, opredeljene v 1. tč. garancije, zaradi katerega je bila garancija izdana (prim. 1. odst. 1083. čl. ZOR).
Neodvisna garancija je abstraktna. To pomeni, da njen učinek ni odvisen od veljavnosti posla ali presoje o obstoju dejstva, katerega uspeh se garantira. Takšna značilnost neodvisne garancije onemogoča njeno uvrstitev med stranske pravice iz 1. odst. 437. čl. ZOR.
ZOR člen 532/1, 532/1. ZZK člen 68/2, 68/2. ZPP člen 105, 180, 105, 180.
predkupna pravica - sklepčnost tožbe
Tožnik bi moral zahtevati poleg razveljavitve same kupoprodajne pogodbe z dne 16.11.1994 tudi razveljavitev zemljiškoknjižne vknjižbe na drugotoženo stranko. V nasprotnem primeru prvotoženi stranki ni mogoče naložiti prenosa nepremičnine na tožečo stranko, ker te nepremičnine nima več. Tožeča stranka pa je predlagala razveljavitev prodajne pogodbe, sklenjene med toženima strankama in dolžnost prvotožene stranke, da sklene kupoprodajno pogodbo pod enakimi pogoji z njo. Zgolj na podlagi tako oblikovanega tožbenega zahtevka ob zgoraj povedanem tožeča stranka ne more doseči prenosa nepremičnine nanjo, ne da bi istočasno predlagala tudi razveljavitev stvarnopravnega (zemljiškoknjižnega) prenosa na drugo toženo stranko. Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi take sodbe ne bi moglo izvesti vpisa lastninske pravice oziroma pravice uporabe na tožečo stranko po II. odstavku 68. člena Zakona o zemljiški knjigi, kot zmotno meni tožbeni zahtevek, ki ga je treba obravnavati enotno, lahko torej doseže učinek sanacije kršitve predkupne pravice.
duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Telesnih bolečin, ki jih oškodovanec trpi pri delu, ni mogoče dodatno upoštevati pri odmeri satisfakcije za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - pripravništvo
Določba 3. odst. 92. čl. ZObr, da se kandidatu za vojaka, ki v roku enega leta od sklenitve pogodbe o zaposlitvi ne opravi uspešno vojaškega strokovnega usposabljanja, prekine pogodbo o zaposlitvi, predstavlja izjemo od splošnih delovnopravnih pravil, zato jo je potrebno razlagati tako, kot je zapisana in ni dopustno nobeno širjenje njenega pomena. Čeprav je tožnik delovno razmerje pri toženi stranki sklenil že na podlagi sklepa tožene stranke z dne 18.12.1996 (in ne šele s pogodbo o zaposlitvi z dne 10.9.1997), to ne pomeni, da je enoletni rok iz 1. alinee drugega odstavka 92. čl. ZObr pričel teči že s prvim dnem, ko je tožnik pričel opravljati pripravništvo. Tožnik je pogodbo o zaposlitvi sklenil šele 10.9.1997 in šele takrat je v skladu z drugim odstavkom 92. čl. ZObr začel teči enoletni rok, v katerem mora tožnik uspešno opraviti osnovno vojaško izpopolnjevanje.
Sodišče je na podlagi 13. točke 1. odst. 100. člena ZDR utemeljeno zaključilo, da je tožniku prenehalo delovno razmerje z dnem dokončnosti sklepa o izrečenem disciplinskem ukrepu. Ker se je tožnik izmikal vročitvi dokončnega sklepa, mu je tožena stranka vročila delovno knjižico en mesec po sprejetju dokončne odločbe o disciplinskem prenehanju delovnega razmerja. Zato se tožnik ne more sklicevati na to, da mu zaradi nevročitve dokočne odločbe disciplinskega organa delovno razmerje sploh še ni prenehalo. Nevročitev dokončnega sklepa je sodišče upoštevalo pri začetku teka roka za sodno varstvo in zavzelo stališče, da delavec ne more biti pri vložitvi tožbe prekludiran, če mu ni bila pravilno osebno vročena dokočna odločba disciplinskega organa. Na datum prenehanja delovnega razmerja pa nevročitev dokončne odločbe ne vpliva, če je delavec o načinu prenehanja delovnega razmerja drugače seznanjen. Za določitev datuma prenehanja delovnega razmerja je pravno pomembna okoliščina, da je bil tožnik s konkludentnim dejanjem seznanjen z odpovedjo in s pričetkom njenega učinkovanja, saj ni prihajal več na delo in je s tem dokončni sklep o prenehanju delovnega razmerja (čeprav ni bil osebno vročen) pričel učinkovati. Sicer pa pozitivna delovno-pravna zakonodaja ne določa, da delavcu preneha delovno razmerje z dnem vročitve dokončnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, kot je to včasih določal 113. člen Temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 12/70, prečiščeno besedilo), ampak govori le o dokončnosti sklepov (1. odst. 100. člena ZDR).
Kadar se stranke strinjajo, da sodišče odloči brez nove glavne obravnave na seji senata, morajo pri odločanju na seji senata sodelovati isti sodniki, kot na glavni obravnavi, sicer je podana absolutna bistvena kršitev postopka po 1. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
prenehanje delovnega razmerja - sporazum - izpolnitev obveznosti
S sporazumom o prenehanju delovnega razmerja sta se stranki dogovorili o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki in sta se dolžni sporazuma držati. Ta zaveza bi prenehala le, ko bi prenehala obveznost. V skladu z določbami ZOR je to lahko z izpolnitvijo ali v drugih, z zakonom določenih primerih (295. čl. ZOR). Ker tožena stanka ni predložila dokazov, da je izpolnila svoje obveznosti oz. da je prišlo do prenehanja njene obveznosti do tožnika na drug način (pobot, odpust dolga, prenovitev, združitev, nemožnost izpolnitve,...), je dolžna tožeči stranki svojo obveznost iz navedenega sporazuma poravnati.
Ne gre za nemožnost izpolnitve tožene stranke, če tožnik vnovči akceptni nalog, kar naj bi prekinilo poslovanja tožene stranke. Skladno z ZOR (členi od 354 do 356) gre za nemožnost izpolnitve, če postane izpolnitev nemogoča zaradi okoliščin, za katere dolžnik ne odgovarja. Neugodno finančno stanje dolžnika ne predstavlja razloga za prenehanje obveznosti po citiranih členih.
prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - odpovedni rok
Ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, za katerega je bilo s pravnomočnim sklepom že odločeno, da mu delovno razmerje preneha zaradi trajnega prenehanja potreb po njegovem delu, je mogoče izpodbijati le zaradi napačne določitve datuma prenehanja delovnega razmerja, ni pa z izpodbijanjem ugotovitvenega sklepa mogoče doseči razveljavitve pravnomočnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Čeprav je tožena stranka v ugotovitvenem sklepu napačno določila datum izteka šestmesečnega odpovednega roka, saj je zmotno menila, da med bolniškim staležem odpovedni rok ne teče, je bila ta njena pravna zmota tožniku v korist in ne more biti razlog za razveljavitev tega sklepa.
ZDR (1990) člen 7, 7/4. ZOR člen 103, 103/1, 105, 105/1, 109.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi po volji delavca - konkurenčna klavzula - ničnost pogodbenega določila - plačilo
9. člen pogodbe o zaposlitvi, ki določa, da je delavec dolžan družbi povrniti vse morebitne stroške dodatnega izobraževanja in izpopolnjevanja, ki mu jih je plačala družba v zadnjih dveh letih zaposlitve ter odmeno za pridobljeno tehnično-tehnološko znanje v družbi v pavšalnem znesku 5.000 DEM v SIT protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila v primeru, da mu delovno razmerje preneha po njegovi volji ali krivdi, ne predstavlja dopustnega dogovora o konkurenčni klavzuli. Ta določba namreč ne vsebuje niti zaveze delavca, da določen čas po prenehanju delovnega razmerja ne bo uporabljal znanja, ki jih je pridobil v času delovnega razmerja pri delodajalcu, če bi to za delodajalca pomenilo konkurenco, niti zaveze delodajalca, da bo za spoštovanje konkurenčne klavzule delavcu plačal določeno odmeno.
Obveznost kateregakoli plačila ne sme biti vezana na način prenehanja delovnega razmerja, saj le-to delavcu lahko preneha samo v primerih in ob pogojih, določenih z zakonom. Veljavna delovnopravna zakonodaja ne predvideva, da delodajalec delavcu lahko naloži drugačne ali dodatne obveznosti, če mu delovno razmerje preneha po njegovi volji ali krivdi.
Tožnik je bil kot direktor tožene stranke v skladu z določbo 41. člena statuta odgovoren za zakonitost dela v podjetju, zato bi moral delavski svet tožene stranke s sklepom potrditi investicijo, ki je presegala 10% poslovnega sklada podjetja. Zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je kljub ugotovitvi, da delavski svet tožene stranke ni sprejel posebnega sklepa o tem, komu bodo oddana dela in v kakšni višini, odločilo, da v ravnanju tožnika ni ugotoviti očitanih kršitev.
Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo člen 33.
znižanje plače - kolektivna pogodba
V primeru znižanja plač gre lahko za dve vrsti tožbenih zahtevkov. Delavec lahko uveljavlja razliko med izplačano plačo in plačo po tarifnem delu kolektivne pogodbe, pri čemer mora sodišču predložiti plačilne liste in izračun mesečnih plač po kolektivni pogodbi. Če pa zahteva le izplačilo po listinah, ki jih je izdala tožena stranka, je potrebno ugotoviti, ali so listine izdane zakonito ali ne. V primeru zakonitega znižanja plač, je delavec upravičen do zneskov iz listin le v primeru lastninjenja in stečaja, v primeru nezakonitega znižanja pa bi delavec lahko uveljavljal izplačilo iz listin.
V obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče s spisom ZPIZ-a ni razpolagalo v obdobju od 29.10.2001 do 18.4.2002 (ko je bil priložen k drugemu spisu, saj je imel tožnik več sporov). Nevedeno ni odločilno, ker v tem obdobju sodišče ni opravilo nobene od obeh obravnav. Iz obravnavnega zapisnika je razvidno, da so se v soglasju s tožnikom šteli za prebrane vsi doslej izvedeni dokazi (torej tudi dokumentacija v tem upravnem spisu), zato ne gre za kršitev načela ustnosti po 1. odst. 4. čl. ZPP.
Za obravnavanje tožnikove zadeve ni odločilno, kakšno pokojnino (upoštevajoč nadure) ima njegova nekdanja sodelavka, saj gre pri oblikovanju pokojninske osnove z upoštevanjem plače za delo preko polnega delovnega časa za popolnoma različen pravni institut od instituta po 3. odst. 185. čl. ZPIZ (naknadno izplačana ali ugotovljena plače, ki se upošteva pri pokojninski osnovi).