odjava vozila iz prometa - lastništvo motornega vozila
Tožnik v tožbi ne izpodbija dejanske ugotovitve toženke, da iz uradne evidence izhaja, da je lastnik odjavljenega motornega vozila znamke Renault, št. šasije ... Prav tako ne nasprotuje razlagi oziroma uporabi zakona, na podlagi katerega je bil izdan izpodbijani upravni akt. Tožnik niti posredno ne zatrjuje, da je lastništvo vozila prenesel oziroma da je izpolnil katerega od pogojev iz 16. člena ZDajMV, ki jih zakon predpisuje za prenehanje obveznosti plačevanja predmetne dajatve.
ZDoh-2 člen 100, 100/1, 100/2, 100/3. ZDavP-2 člen 63, 63/1, 331, 331/1, 331/2.
davek od dobička iz kapitala - odlog ugotavljanja davčne obveznosti - odsvojitev poslovnega deleža - rok za priglasitev - prekluzivni rok
Iz ureditve v materialni zakonodaji izhaja, da ob podaritvi kapitala zavezančevemu zakoncu do odloga davčne obveznosti pride zgolj pod pogojem, da zavezanec opcijo odloga izbere, svojo izbiro priglasi davčnemu organu po pravilih davčnega postopka, davčni organ pa v davčnem postopku z odločbo ugotovi izpolnjenost pogojev in s tem prizna pravico do odloga. Četudi je rok za priglasitev določen v zakonu, ki ureja davčni postopek, pa to pravilo ob dejstvu, da je tretji odstavek 100. člena ZDoh-2 t.i. blanketna norma (torej norma, ki napotuje na drugo pravilo), po presoji sodišča, predstavlja materialnopravni rok, ki časovno omejuje zavezančevo zakonsko pravico do izbire opcije odloga ugotavljanja davčne obveznosti.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - merila in kriteriji javnega razpisa - upravičeni stroški - neenaka obravnava
Javni razpis je prepovedal povrnitev upravičenih stroškov s sofinanciranjem na podlagi konkretnega javnega razpisa, kolikor so bila sredstva pridobljena s kotizacijami (ali drugimi javnimi viri financiranja). Cilj prepovedi dvojnega financiranja je, da upravičenih stroškov (kot jih navaja javni razpis), pridobitelj ne krije s kotizacijo in drugimi javnimi viri financiranja. Pravilo je odraz načela namenske porabe sredstev državnega proračuna.
Sklicevanje tožnika, da bi ga organ moral pozivati na dopolnitev in pojasnila, nima podlage v javnem razpisu, saj je komisija ocenila, da gre za popolno vlogo tožnika, takšnih vlog pa ni treba dopolnjevati.
Inšpekcijski postopek in postopek za izdajo kulturnovarstvenih pogojev sta dva samostojna upravna postopka vodena na različni pravni podlagi, tožnik pa mora v vsakem od teh postopkov dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno.
Med strankama postopka je sporna določba dvanajstega odstavka 20. člena ZVO-1, po kateri morajo DROE v svojem imenu zagotavljati ravnanje z vsemi odpadki, ki na območju Republike Slovenije nastanejo iz izdelkov PRO, ki pa jo je treba razlagati v skladu z zahtevami Direktive o odpadkih. Če pa to ob uporabi uveljavljenih metod razlage prava ne bi bilo mogoče in bi bila zato z njimi v nasprotju, bi bilo naslovno sodišče v skladu s stališčem Sodišča Evropske unije (EU), da pristojno sodišče po potrebi zakonskega akta, ki je v nasprotju s pravom EU, ne uporabi, dolžno uporabo dvanajstega odstavka 20. člena ZVO-1 odkloniti.
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje.
korupcija - preprečevanje korupcije - ugotovitve o konkretnem primeru - Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - lobiranje - vpis v register - prekršek
Dejanje lobiranja, ki ga opravlja posameznik, ne da bi bil vpisan v register lobistov in ne da bi izpolnjeval pogoje za izvzetje iz obveznosti take registracije po četrtem odstavku 58. člena ZIntPK, kar tožena stranka očita tožniku, je po 14. alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK prekršek, za katerega se posamezniku izreče globa od 400 do 1.200 EUR. Sodišče meni, da bi morala zato tožena stranka dejanje, ki ga očita tožniku, obravnavati na tak način, torej izpeljati prekrškovni postopek na podlagi zakona, ki ureja prekrške (tretji odstavek 15. člena ZIntPK), ne pa izvesti ugotovitveni postopek po določbi sedmega odstavka 13. člena ZIntPK.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožanje varnosti - nedoločen pravni pojem - pomanjkljiva obrazložitev
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je tožena stranka zatrjevane kršitve pravil bivanja v azilnem domu opredelila kot lažje ali težje v smislu 82.a člena ZMZ-1. Šele v primeru, ko bi bila z navedbo zakonske določbe jasno opredeljena teža tožnikovih kršitev, bi bila možna presoja sorazmernosti izrečenega ukrepa.
ZOFVI člen 17, 17/1, 17/3, 34, 34/2. URS člen 14, 74. ZUP člen 6, 7, 133.
osnovna šola - zasebni zavod - vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja - pogoji za vpis - izobraževalni program
Tožena stranka ni imela pravne podlage zahtevati predložitev soglasja druge zasebne (osnovne) šole, saj kot pogoj za izvajanje izobraževalnega programa, ki ga izvajalec želi izvajati, ni predpisan pogoj pridobitve soglasja druge zasebne (osnovne) šole, ki je za ta izobraževalni program pridobila javno veljavnost.
Če zasebna osnovna šola želi izvajati lasten program oziroma uporabi program druge šole kot lasten, to pomeni, da njen program še ni javno veljaven, čeprav je druga šola za program, ki ga je zasebna osnovna šola uporabila kot lastnega, morebiti že pridobila javno veljavnost, saj gre za nov lasten program zasebne osnovne šole. Zato je zanj treba še pridobiti javno veljavnost v postopku za pridobitev javne veljavnosti.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - po vložitvi tožbe izdana odločba - ustavitev postopka - stroški postopka
V obravnavanem primeru je tožena stranka z odločbo, izdano med upravnim sporom, izpodbijano odločbo odpravila in zadevo vrnila v ponovni postopek. Z novo odločbo torej ni bilo dokončno odločeno o pravici oziroma pravni koristi tožeče stranke. V takem primeru se stroški postopka odmerijo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, torej po Pravilniku. Navedeno stališče podpira tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča (prim. sklepe v zadevah I Up 138/2015, I Up 158/2014 in I Up 271/2012).
ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 109/1-3. ZVNDN člen 8. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 1, 1/4, 1/4-c, 2, 2/18, 2/18-b.
COVID-19 - državna pomoč - delno povračilo nekritih fiksnih stroškov - likvidnost - naravne nesreče - finančne težave
Tožnica v postopku ni izkazala, da je škoda oziroma pomoč, ki jo uveljavlja, posledica COVID-19 kot naravne nesreče.
Tožeča stranka je bila posebej pozvana, da pojasni, da razlika med večjim vpoklicanim kapitalom in manjšim celotnim (lastniškim) kapitalom ni posledica stvarnih izgub. To med strankama ni sporno. Prav tako ni sporno, da tožnica na ta poziv ni odgovorila in ni pojasnila razlogov za nastanek te razlike. S tem posledično tudi ni dokazovala, da je ta razlika nastala kot posledica zatrjevane naravne nesreče (COVID-19).
Izpolnjena obveznost v pritožbenem roku ne pomeni relevantnega zakonskega pritožbenega razloga, zaradi katerega bi drugostopenjski organ lahko izpodbijani sklep odpravil, in tudi ne relevantnega tožbenega razloga, ki bi utemeljeval dejansko ali pravno odpravo izpodbijanega sklepa.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe - kultura
Če je obrazložitev upravnega akta pomanjkljiva do takšne mere, da upravnega akta ni mogoče preizkusiti, gre po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP za bistveno kršitev pravil postopka (2 točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V konkretni zadevi izpodbijana odločitev takšne obrazložitve nima. Obrazložitev predmetne odločitve pa je pomanjkljiva in ne vsebuje vseh zakonsko predpisanih sestavin iz 214. člena ZUP ter sodišču tudi ne omogoča preizkusa.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - lastništvo premoženja ob podržavljenju - predhodno vprašanje
Vprašanje lastništva premoženja ob podržavljenju je v postopku denacionalizacije predhodno vprašanje, ki ga je upravni organ dolžan razrešiti pred odločanjem o vračilu premoženja.
O lastništvu nepremičnin v času podržavljenja ni mogoče sklepati zgolj in izključno na podlagi temelja podržavljenja, ki je vpisan v zemljiški knjigi (oziroma na podlagi kasnejših zemljiškoknjižnih vpisov povojnih oblasti), kar velja še posebej v primeru, kakršen je obravnavani, ko je organ mnenja, da se zemljiškoknjižno stanje glede lastništva nepremičnin ob podržavljenju ne ujema z dejanskim stanjem. V primeru spora se lahko lastništvo dokazuje na kakršenkoli način, upoštevati pa je treba ne le zemljiškoknjižno stanje, pač pa tudi druge okoliščine, ki so bile po takrat veljavni zakonodaji lahko podlaga za morebiten (pravnoposlovni ali originaren način) pridobitve lastninske pravice.
ZDDPO-2 člen 12. Slovenski računovodski standardi (2016) (2015) točka 17/1, 17/8.
davek od dohodka pravnih oseb - nabavna vrednost - cenitveno poročilo - prenos osnovnih sredstev - opredmetena osnovna sredstva - oslabitev zalog - davčni odhodki
Za primer oslabitve osnovnih sredstev v zakonu ni drugih določb, zato so za ta primer relevantne določbe SRS (2016) 17, ki predpisujejo način oziroma postopke, na podlagi katerih organizacija opravi slabitev ter s tem zagotavlja, da knjigovodska vrednost opredmetenih (in neopredmetenih) osnovnih sredstev ne bi presegla njihove nadomestljive vrednosti. Po SRS 17.1. je sredstvo oslabljeno takrat, kadar knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost in da organizacija v tem primeru pripozna izgubo zaradi oslabitve v znesku razlike med knjigovodsko vrednostjo in nadomestljivo vrednostjo sredstva. Pri tem se po določbah SRS 17.8. kot nadomestljiva vrednost šteje poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh
Organ za BPP je svoj zaključek utemeljil na podlagi naslednjih ugotovitvah: (1) da je vložena prošnja za BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep, I U 1612/2022 z dne 3. 2. 2023, in (2) da je bila s tem sklepom tožba tožnice zoper sklep Okrožnega sodišča v Kranju, št. 721/2022-2 z dne 4. 10. 2022, zavržena, ker ne gre za upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Na tej podlagi je pravilno ocenil, da zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh.
mednarodna zaščita - prosilec iz Alžirije - informacije o izvorni državi
Pristojni organ mora po uradni dolžnosti paziti, da nevednost in neukost prosilca ne bi vplivala na zagotovitev njegovih pravic. Pristojni organ mora sam zbrati vse potrebne podatke in ni vezan samo na navedbe ali predložene dokaze prosilca. Vendar pa v konkretnem primeru tožnik ni podajal takih razlogov za priznanje mednarodne zaščite, ki bi imele oziroma kazale na znake preganjanja v smislu ZMZ-1, zato toženi stranki ni bilo treba še dodatno zbirati informacij o izvorni državi.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o izvršbi - obrazložitev
Breme dokazovanja neizpolnitve inšpekcijskega ukrepa (in posledično podlage za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe) je na upravnem organu, tega bremena pa ne more izpolniti zgolj s pavšalnim sklicevanjem na okoliščine, ki „nakazujejo“ neizpolnitev inšpekcijskega ukrepa, pač pa mora ugotovitev o tem podati jasno in nedvoumno ter jo tudi ustrezno obrazložiti. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kako in na kakšen način je prvostopenjski organ ugotovil, da tožnica svoje obveznosti po inšpekcijski odločbi ni izpolnila.
Čeprav se sodišče pri presoji zakonitosti dodeljevanja javnopravnih sredstev omejuje na preizkus materialnopravnih in procesnih vprašanj, ne preizkuša pa pravilnosti strokovne ocene, to še ne pomeni, da organ, ki odloča o dodeljevanju javnih sredstev, strokovne ocene ni dolžan vsebinsko obrazložiti, in sicer tudi, če gre za kriterij, ki po naravi stvari ne omogoča izključno objektivnega vrednotenja. Če namreč strokovna ocena ni konkretizirana na nivoju, ki prijavitelju omogoča, da se seznani s konkretnimi razlogi, zaradi katerih pri ocenjevanju ni prejel vseh možnih točk, tudi ni mogoč preizkus, ali je organ pri odločanju o konkretni vlogi res uporabil v javnem razpisu predpisane kriterije. Navedenega ne spremeni niti dejstvo, da vloge prijaviteljev ocenjuje strokovna komisija. Ker dodeljevanje javnega denarja ne sme biti arbitrarno, mora biti tudi strokovna ocena komisije oziroma njenih članov pojasnjena, saj se le na tak način prijavitelj seznani z načinom, na katerega so bila uporabljena razpisna merila ter, če šteje, da je bilo pri tem kakšno pomembno dejstvo spregledano oziroma merilo zmotno uporabljeno, to uveljavlja s pravnimi sredstvi.
ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-11. ZUP člen 9, 214. ZInfP člen 11, 14, 120.
dostop do informacij javnega značaja - načelo zaslišanja strank - obrazloženost odločbe - notranje delovanje oziroma dejavnost organa - varovanje nemotenosti dela državnih organov
S tem, ko je toženka v postopek vključila AJPES, ga pozivala in pridobila odgovor, na katerega je oprla izpodbijano odločbo, tožniku pa ni omogočila pravice do izjave, je po presoji sodišča kršila 9. člen ZUP.
Toženka bi morala za vsakega od prekritih podatkov obrazložiti, zakaj bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti AJPES.
ukrep socialne inšpekcije - inšpekcijski postopek - stranski udeleženec - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik je vložil zahtevo za stransko udeležbo po tem, ko se je inšpekcijski postopek 16. 7. 2020 končal s sklepom o ustavitvi. To pomeni, da tudi morebitna ugoditev njegovi zahtevi, ki se nanaša na udeležbo v tem postopku, ne more več vplivati na njegov pravni položaj. Pravni interes stranskega udeleženca v prvostopenjskem postopku se namreč lahko izkazuje samo, dokler postopek po volji aktivne stranke ali po uradni dolžnosti zaradi varstva javnega interesa še traja.
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne posega v tožnikov pravni položaj. Tak sklep že po svoji pravni naravi ne oblikuje in ne spreminja tožnikovega pravnega položaja, niti ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Stranski udeleženec nima pravnega interesa, da bi v zvezi s tem sklepom utemeljeval, da bi se moral javni interes ugotoviti drugače, saj inšpekcijski postopek ni namenjen reševanju sporov med strankama.