spor o dejstvih - obstoj dedne pravice - napotitev na pravdo
Sodišče obravnava vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino in na pravico do zapuščine, zato mora ugotoviti vsa odločilna dejstva glede obstoja ali neobstoja dedne pravice vdove po zapustniku in ugotoviti tudi ali so ta odločilna dejstva sporna med vdovo in potomci zapustnika. Zgolj dejstvo, da je življenjska skupnost med preživelim zakoncem in zapustnikom trajno prenehala, ne zadošča za sklep, da zakonec nima dedne pravice po zapustniku.
URS člen 33, 69, 125, 33, 69, 125. ZS člen 3, 3. ZJC člen 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-2, 19, 85, 3, 3/1, 14, 14/1, 14/1-2, 19, 85. OZ člen 17, 17/1, 17, 17/1. ZUreP-1 člen 97, 97.
prodajna pogodba - javni interes - javna cesta - kontrahirna dolžnost - neustaven podzakonski akt - vezanost sodnika na ustavo in zakon
V skladu s 1. odstavkom 17. člena Obligacijskega zakonika (OZ) bi bila tožena stranka dolžna s tožečo stranko skleniti pogodbo o nakupu nepremičnin le, če bi ji to nalagal zakon in ne podzakonski akt.
Pravdni stranki bi lahko sklenili sporno prodajno pogodbo le s soglasjem volj glede bistvenih sestavin prodajne pogodbe, to je glede obeh parcel in višine kupnine. Ker do takšnega soglasja volj med strankama ni prišlo, sklenitve pravnega posla tožeča stranka ne more doseči s tožbo na podlagi 17. člena OZ (zaveza tožene stranke na sklenitev obligacijskopravnega posla mora temeljiti na zakonu). V skladu z 19. členom ZJC-B je namreč za takšne primere predviden le poseben postopek razlastitve, v katerem se uporabljajo določbe 97. člena ZUreP-1.
Predlog upnika za odlog izvršbe je potrebno smiselno šteti tudi za predlog za podaljšanje roka za doplačilo predujma, in sicer do zaključka odloga izvršbe, saj bi bilo ob vloženem predlogu za odlog izvršbe vztrajanje pri plačilu predujma neživljenjsko in samo sebi namen. V primeru odloga izvršbe, predlaganega s strani upnika, namreč ostaja odprto vprašanje, ali se bo izvršba sploh nadaljevala, nesmiselno pa bi bilo, da bi predujem ves ta čas ležal na računu sodišča.
Za zakonske zamudne obresti davčnih terjatev ne velja ureditev prenehanja teka zamudnih obresti od obligacijskih terjatev, da zamudne obresti prenehajo teči, ko dosežejo znesek glavnice. Gre za posebno ureditev, ki odstopa od splošno uveljavljene, saj je prav pravočasna izpolnitev obveznosti, zlasti ko gre za davčno obveznost, prvenstveni cilj zamudnih obresti. Davki so temeljni vir sredstev za uresničevanje nalog države. Niso samo sredstvo fiskalne politike države, temveč tudi sredstvo ekonomske, socialne, demografske politike in drugih sorodnih politike, zato je še posebej pomembno, da je zagotovljen pravočasen, reden in stalen finančen tok potrebnih sredstev iz naslova obveznih dajatev.
Do 31. 12. 2004 so se na podlagi 100. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP zamudne obresti za nepravočasno plačane davke obračunale v skladu z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri – ZPOMZO, Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti – ZPOMZO-1 ter v skladu s Sklepom o spremembi predpisane obrestne mere zamudnih obresti. Od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2006 so se zamudne obračunale v skladu z 31. členom Zakona o davčnem postopku – ZDavP-1 na linearen način. Za obdobje od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2005 se plačajo zamudne obresti po 0,04247 odstotni dnevni obrestni meri, za obdobje od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2006 pa po 0,02986 odstotni dnevni obrestni meri. Od davkov, ki jih zavezanec za davek ni plačal v predpisanem roku, se od 1. 1. 2007 plačajo zamudne obresti v skladu s prvim odstavkom 96. člena Zakona o davčnem postopku, na linearen način in po 0,0274 odstotni dnevni obrestni meri.
ZPIZ-1 člen 103/, 103/1, 103/, 103/1. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZZRZI člen 40, 40/4, 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ekonomski razlog - rok - invalid - mnenje komisije - manjši delodajalec
Ugotovitev, da ima tožena stranka ekonomske težave (ker že nekaj časa nima denarnih prilivov na račun), ne zadostuje za zaključek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici zakonita. Potrebno je ugotoviti, ali je ta ekonomski razlog privedel do tega, da delo tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več potrebno.
Tožena stranka ni bila dolžna že ob prvih znakih slabega poslovanja tožnici redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, morala pa bi izkazati, kateri je bil tisti odločilni trenutek, ko je spoznala, da delo tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več potrebno. Le tako bi bilo mogoče preizkusiti, ali je odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v zakonskem roku.
Ker je tožena stranka kot manjši delodajalec mnenje Komisije za ugotovitev podlage (razlogov) za odpoved pogodbe o zaposlitvi kljub temu pridobila sicer šele po odpovedi pogodbe o zaposlitvi (kar ni pravilno), tega dne v konkretnem primeru ni mogoče upoštevati kot začetka teka roka za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Posest stvari in posest pravice (po ZTLR) sta dve obliki posesti. Posest stvari je dejanska oblast nad stvarjo (premično ali nepremično), medtem ko je za posest pravice značilno, da gre za trajno relativno stanje, v katerem nekdo dejansko izvršuje vsebino pravice, sposobno za posest (B. Sajovic, posest, Ur. l. RS Ljubljana 2000, stran 88) – na primer kot posest služnostne pravice ali pa tudi soposest. Od posesti pravice se torej bistveno razlikuje posest stvari, gre za drugo vrsto posesti, ki jo definira 24. čl. SPZ: gre za neposredno dejansko oblast nad stvarjo. Zato pritožbena navajanja tožeče stranke o tem, da bi lahko sodišče prve stopnje samo spremenilo zahtevek iz posesti pravice v posest stvari, niso utemeljena, saj ne gre za odnos več – manj, ampak za kvalitativno razliko, oziroma za dva različna zahtevka in z dvema različnimi podlagami.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – izpodbojnost – nedopustna grožnja
Sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi ni neveljaven, saj ga tožnik ni sklenil pod vplivom nedopustne grožnje. Tožena stranka ga je sicer pred sklenitvijo sporazuma seznanila z možnostjo disciplinskega oziroma kazenskega postopka zaradi suma vnašanja mobitelov, vendar tega ni mogoče opredeliti kot nedopustno grožnjo, ki bi bila podlaga za razveljavitev sporazuma.
Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa sicer pravilno navedlo, da upnik stroškov, ki so mu nastali z neuspešno premičninsko izvršbo ni priglasil takoj, vendar pa je izvršilni postopek ves čas tekel, opravljala so se izvršilna dejanja, upnik pa je glede na dva neuspela rubeža, sodišču predlagal, da z nadaljnjim rubežem premičnin počaka, nato pa, ko je dolžnik dolg odplačeval obročno dne 15.05.2007 predlagal ustavitev rubeža premičnin in nadaljevanje z drugimi sredstvi izvršbe.
Ker izvedenec naloženega dela ni opravil, kot je zahtevalo sodišče, izvedenec nima pravice do nagrade za izdelavo izvedenskega mnenja, čeprav ga je izdelal, temveč ima pravico samo do povrnitve materialnih stroškov, ki jih je imel v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja.
ZUJIK člen 45, 45/2. ZJU člen 1, 24, 24, 39. ZDSS-1 člen 42.
javni zavod na področju kulture – pogodba o zaposlitvi za določen čas – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – premestitev – sodno varstvo
Tožena stranka je javni zavod s statusom kulturnega spomenika, tako da se za tožnika, ki je bil pri toženi stranki zaposlen, uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe za javne uslužbence, v kolikor ZUJIK ne določa drugače. To pa pomeni, da bi moral za dopustnost sodnega varstva v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi predhodno uveljavljati varstvo pri toženi stranki.
ZDSS-1 člen 2, 7, 7/1, 7/1-5, 58, 63, 63/1. ZSV člen 11, 16, 16/1, 49, 100. ZPP člen 2, 2/2, 339, 339/1. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2002) člen 5, 5/3, 6, 16/2. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 6, 6/1, 18, 45.
ZOR člen 74, 74/2, 74, 74/2. OZ člen 59, 59/2, 59, 59/2.
odložni pogoj - dokazna ocena izpovedbe priče - obrazložitev sodbe
Dogovor o "popustu" pri obračunavanju nesporno opravljenega dela popravila dvigal in semeringa je bil sklenjen pod odložnim pogojem - sklenitvijo nove pogodbe med pravdnima strankama o izdelavi dvigal v Kopru (smiselno 2. odst. 74. člena ZOR).
Le povzemanje izpovedb prič brez celovite dokazne ocene ne zadošča kriteriju obrazložitve izpodbijane sodbe.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – vzgoja in izobraževanje
Za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi je imela tožena stranka utemeljen razlog, saj je zaradi zmanjšanja števila učencev in števila oddelkov delno prenehala potreba po delu delavca na delovnem mestu učitelja matematike ter tehnike in tehnologije.
delna invalidska pokojnina - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom in priznano pravico do delne invalidske pokojnine, je delovno razmerje z 31. 12. 2004 prenehalo po njegovi volji. Ker se tožnik v predpisanem roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja ni prijavil kot brezposelna oseba pri pristojnem zavodu za zaposlovanje, je tožena stranka utemeljeno odločila o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine z dnem 31. 12. 2004.
stranska intervencija - predlog za dopustitev stranske intervencije
Ne glede na stadij, v katerem je postopek, je potrebno stransko intervencijo prijaviti sodišču prve stopnje. Zato je pritožbeno sodišče predlog za dopustitev stranske intervencije, ki je bil podan tekom pritožbenega sodišča, vrnilo v reševanje sodišču prve stopnje.
Ker upnik s skopimi navedbami v svojem predlogu, da dolžnik predloži seznam svojega premoženja (ob upoštevanju dejstva, da je bila premičninska izvršba na njegov predlog že dvakrat odložena, dolžnik pa je med postopkom delno poravnal svoj dolg), ni z zadostno stopnjo verjetnosti dokazal, da s predlaganim sredstvom izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, je sodišče prve stopnje njegov predlog pravilno zavrnilo.
ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-a, 6, 6/1, 6/1-a. KPND člen 38, 38.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - stranke postopka - individualni delovni spor
Odredba ministra za obrambo, s katero je ukinjen dodatek na delo v upravi, ne predstavlja neizvrševanja 38. člena KPND, v katerem so urejeni dodatki k plači. Iz tega razloga spor, s katerim se zahteva razveljavitev odredbe in izplačilo dodatka vsem delavcem, katerim je bil ukinjen, ni kolektivni delovni spor, glede na stranke (sindikat kot predlagatelj in Republika Slovenija kot nasprotna udeleženka) pa tudi ni individualni delovni spor.
ZZVZZ člen 31, 31/1, 31, 31/1. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 79, 79, 79.
nadomestilo plače - odsotnost dela zaradi bolezni
Višina nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni do 30 dni ureja kolektivna pogodba, za čas po tem (od 31. dne dalje) pa ZZVZZ. Ker je v zakonu določena osnova za navedeno nadomestilo povprečna mesečna plača oziroma povprečna osnova za plačilo prejemkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost z dela, valorizirana z rastjo povprečnih plač v državi, je potrebno pri osnovi za izračun višine nadomestila plače upoštevati vse dejanske prejemke tožnice, vključno z vsemi izplačanimi dodatki k plači.
pogodbena kazen - nemško pravo - dogovor o pogodbeni kazni ne glede na krivdo - garancijska funkcija pogodbene kazni - naklep ali malomarnost - ločeno obravnavanje zahtevka iz nasprotne tožbe
V predmetni zadevi je nastala zamuda brez dolžnikove krivde zaradi začasne odredbe, vendar nemško pravo nima določila, kot ga vsebuje 250. čl. OZ, po katerem upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, če je do neizpolnitve ali zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja. Po nemški sodni praksi mora dolžnik običajno odgovarjati za naklep in malomarnost. Vsekakor pa se lahko pogodbena kazen dogovori tudi z individualnim dogovorom za primer objektivne zamude, dajatve ali storitve, brez ozira na dolžnikovo krivdo. V tem primeru ima dogovor o pogodbeni kazni garancijsko funkcijo.