ZDSS-1 člen 2, 7, 7/1, 7/1-5, 58, 63, 63/1. ZSV člen 11, 16, 16/1, 49, 100. ZPP člen 2, 2/2, 339, 339/1. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2002) člen 5, 5/3, 6, 16/2. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 6, 6/1, 18, 45.
začasna odredba - konkretiziranost navedb - uporaba sile
Zgolj pavšalne navedbe, da upniku nastaja težko nadomestljiva škoda, ki bo nastala dolžniku zaradi izdaje začasne odredbe, ne bo večja od tiste, ki bi nastala upniku zaradi njene neizdaje, in navedbe, da na strani dolžnika začasna odredba ne bo povzročila škode oz. bo ta neznatna, ne zadostujejo za ugoditev predlogu. Navedbe morajo biti namreč tako konkretizirane in podprte z relevantnimi dokazi, da si sodišče lahko ustvari jasno sliko, kakšna škoda nastaja predlagatelju, in tako oceni, ali gre res za težko nadomestljivo škodo, da lahko opravi tehtanje škod, ki bi posamezni stranki nastala v primeru izdaje oz. neizdaje začasne odredbe, oz. da lahko zanesljivo oceni, ali bi dolžniku z izdajo začasne odredbe res nastala zgolj neznatna škoda.
ZOR člen 74, 74/2, 74, 74/2. OZ člen 59, 59/2, 59, 59/2.
odložni pogoj - dokazna ocena izpovedbe priče - obrazložitev sodbe
Dogovor o "popustu" pri obračunavanju nesporno opravljenega dela popravila dvigal in semeringa je bil sklenjen pod odložnim pogojem - sklenitvijo nove pogodbe med pravdnima strankama o izdelavi dvigal v Kopru (smiselno 2. odst. 74. člena ZOR).
Le povzemanje izpovedb prič brez celovite dokazne ocene ne zadošča kriteriju obrazložitve izpodbijane sodbe.
spor o dejstvih - obstoj dedne pravice - napotitev na pravdo
Sodišče obravnava vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino in na pravico do zapuščine, zato mora ugotoviti vsa odločilna dejstva glede obstoja ali neobstoja dedne pravice vdove po zapustniku in ugotoviti tudi ali so ta odločilna dejstva sporna med vdovo in potomci zapustnika. Zgolj dejstvo, da je življenjska skupnost med preživelim zakoncem in zapustnikom trajno prenehala, ne zadošča za sklep, da zakonec nima dedne pravice po zapustniku.
izvršba - družbeniki izbrisane družbe - odločba ustavnega sodišča - učinki razveljavitve zakona
Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-117/07 z dne 21.06.2007 razveljavilo določbo I. odstavka 4. člena ZFPPod-B, na kateri temeljita izpodbijana sklepa, in hkrati odločilo, da se vsi sodni in upravni postopki, ki tečejo zoper družbenike izbrisanih družb, nadaljujejo po ureditvi, kot je veljala do uveljavitve ZFPPod-B. V tem primeru gre za razmerji, ki sta nastali pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, o katerih pa do dneva učinkovanja ustavne odločbe ni bilo pravnomočno odločeno, zato se zakon, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za ta razmerja. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ko je ustavilo izvršbo.
Ker izvedenec naloženega dela ni opravil, kot je zahtevalo sodišče, izvedenec nima pravice do nagrade za izdelavo izvedenskega mnenja, čeprav ga je izdelal, temveč ima pravico samo do povrnitve materialnih stroškov, ki jih je imel v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja.
ZUJIK člen 45, 45/2. ZJU člen 1, 24, 24, 39. ZDSS-1 člen 42.
javni zavod na področju kulture – pogodba o zaposlitvi za določen čas – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – premestitev – sodno varstvo
Tožena stranka je javni zavod s statusom kulturnega spomenika, tako da se za tožnika, ki je bil pri toženi stranki zaposlen, uporabljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe za javne uslužbence, v kolikor ZUJIK ne določa drugače. To pa pomeni, da bi moral za dopustnost sodnega varstva v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi predhodno uveljavljati varstvo pri toženi stranki.
ZPIZ-1 člen 103/, 103/1, 103/, 103/1. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZZRZI člen 40, 40/4, 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ekonomski razlog - rok - invalid - mnenje komisije - manjši delodajalec
Ugotovitev, da ima tožena stranka ekonomske težave (ker že nekaj časa nima denarnih prilivov na račun), ne zadostuje za zaključek, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici zakonita. Potrebno je ugotoviti, ali je ta ekonomski razlog privedel do tega, da delo tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več potrebno.
Tožena stranka ni bila dolžna že ob prvih znakih slabega poslovanja tožnici redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, morala pa bi izkazati, kateri je bil tisti odločilni trenutek, ko je spoznala, da delo tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni več potrebno. Le tako bi bilo mogoče preizkusiti, ali je odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v zakonskem roku.
Ker je tožena stranka kot manjši delodajalec mnenje Komisije za ugotovitev podlage (razlogov) za odpoved pogodbe o zaposlitvi kljub temu pridobila sicer šele po odpovedi pogodbe o zaposlitvi (kar ni pravilno), tega dne v konkretnem primeru ni mogoče upoštevati kot začetka teka roka za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – izpodbojnost – nedopustna grožnja
Sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi ni neveljaven, saj ga tožnik ni sklenil pod vplivom nedopustne grožnje. Tožena stranka ga je sicer pred sklenitvijo sporazuma seznanila z možnostjo disciplinskega oziroma kazenskega postopka zaradi suma vnašanja mobitelov, vendar tega ni mogoče opredeliti kot nedopustno grožnjo, ki bi bila podlaga za razveljavitev sporazuma.
Predlog upnika za odlog izvršbe je potrebno smiselno šteti tudi za predlog za podaljšanje roka za doplačilo predujma, in sicer do zaključka odloga izvršbe, saj bi bilo ob vloženem predlogu za odlog izvršbe vztrajanje pri plačilu predujma neživljenjsko in samo sebi namen. V primeru odloga izvršbe, predlaganega s strani upnika, namreč ostaja odprto vprašanje, ali se bo izvršba sploh nadaljevala, nesmiselno pa bi bilo, da bi predujem ves ta čas ležal na računu sodišča.
nasprotna tožba - rok - razlogi - konec izvršilnega postopka
Čeprav bi res lahko organizacija za plačilni promet upniku po nasprotni izvršbi odtegnila še kakšen znesek in ga nakazala dolžniku po nasprotni izvršbi, kar pa se v obravnavani zadevi sicer ni zgodilo, ni nobenega dvoma, da je upnik po nasprotni izvršbi za preplačilo v višini 1,052.041,80 SIT vedel že 22.06.2004, saj je bil o prometu na računu dnevno obveščen s strani svoje banke. Zato je trimesečni subjektivni rok za nasprotno izvršbo začel teči 23.06.2004 in se je iztekel 23.09.2004.
ZIZ ne predvideva izdaje posebnega sklepa o ustavitvi izvršbe v primerih, ko je upnik v izvršilnem postopku v celoti poplačan (kot npr. čl. 88/II ZIZ, čl. 95/I ZIZ, čl. 141/III ZIZ, ko so podane ovire pravne ali dejanske narave, zaradi katerih oprava izvršbe ni mogoča). Izdaja takšnega sklepa sicer ni protipravna in je lahko celo koristna, vendar pa ni odločilna za samo končanje izvršilnega postopka. Pritožbene navedbe, da mora sodišče za končanje izvršilnega postopka obvezno izdati sklep o ustavitvi postopka, so tako zmotne.
Ker podjetniška kolektivna pogodba določa, da so vsi zneski, ki se nanašajo na plače, nadomestila in druge osebne prejemke, v bruto zneskih, je osnova za izračun odpravnine polovica tožnikove bruto povprečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela pri toženi stranki.
Posest stvari in posest pravice (po ZTLR) sta dve obliki posesti. Posest stvari je dejanska oblast nad stvarjo (premično ali nepremično), medtem ko je za posest pravice značilno, da gre za trajno relativno stanje, v katerem nekdo dejansko izvršuje vsebino pravice, sposobno za posest (B. Sajovic, posest, Ur. l. RS Ljubljana 2000, stran 88) – na primer kot posest služnostne pravice ali pa tudi soposest. Od posesti pravice se torej bistveno razlikuje posest stvari, gre za drugo vrsto posesti, ki jo definira 24. čl. SPZ: gre za neposredno dejansko oblast nad stvarjo. Zato pritožbena navajanja tožeče stranke o tem, da bi lahko sodišče prve stopnje samo spremenilo zahtevek iz posesti pravice v posest stvari, niso utemeljena, saj ne gre za odnos več – manj, ampak za kvalitativno razliko, oziroma za dva različna zahtevka in z dvema različnimi podlagami.
razmerja med starši in otroki - odvzem pravice do stikov – otrokovi stiki – pravica do stikov
Končna sodna odločitev z odvzemom pravice do stikov očetu s hčerko bi pomenila še nadaljnjo ohranitev takšnega stanja, kot je sedaj in popolnoma onemogočila komunikacijo očeta z otrokom in s tem možnost ponovne vzpostavitve stikov. Takšna odločitev ni v skladu s koristjo otroka, torej je v nasprotju z določbo 106. člena ZZZDR.
ZDSS-1 člen 6, 6/1, 6/1-a, 6, 6/1, 6/1-a. KPND člen 38, 38.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - stranke postopka - individualni delovni spor
Odredba ministra za obrambo, s katero je ukinjen dodatek na delo v upravi, ne predstavlja neizvrševanja 38. člena KPND, v katerem so urejeni dodatki k plači. Iz tega razloga spor, s katerim se zahteva razveljavitev odredbe in izplačilo dodatka vsem delavcem, katerim je bil ukinjen, ni kolektivni delovni spor, glede na stranke (sindikat kot predlagatelj in Republika Slovenija kot nasprotna udeleženka) pa tudi ni individualni delovni spor.
ZZVZZ člen 31, 31/1, 31, 31/1. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 79, 79, 79.
nadomestilo plače - odsotnost dela zaradi bolezni
Višina nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni do 30 dni ureja kolektivna pogodba, za čas po tem (od 31. dne dalje) pa ZZVZZ. Ker je v zakonu določena osnova za navedeno nadomestilo povprečna mesečna plača oziroma povprečna osnova za plačilo prejemkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost z dela, valorizirana z rastjo povprečnih plač v državi, je potrebno pri osnovi za izračun višine nadomestila plače upoštevati vse dejanske prejemke tožnice, vključno z vsemi izplačanimi dodatki k plači.
pogodbena kazen - nemško pravo - dogovor o pogodbeni kazni ne glede na krivdo - garancijska funkcija pogodbene kazni - naklep ali malomarnost - ločeno obravnavanje zahtevka iz nasprotne tožbe
V predmetni zadevi je nastala zamuda brez dolžnikove krivde zaradi začasne odredbe, vendar nemško pravo nima določila, kot ga vsebuje 250. čl. OZ, po katerem upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, če je do neizpolnitve ali zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja. Po nemški sodni praksi mora dolžnik običajno odgovarjati za naklep in malomarnost. Vsekakor pa se lahko pogodbena kazen dogovori tudi z individualnim dogovorom za primer objektivne zamude, dajatve ali storitve, brez ozira na dolžnikovo krivdo. V tem primeru ima dogovor o pogodbeni kazni garancijsko funkcijo.
stiki med starši in otrokom - ponovna vzpostavitev stikov
Prav zaradi ponovne vzpostavitve stikov otroka z očetom je omejitev stikov na eno uro tedensko, po prepričanju pritožbenega sodišča, premalo, saj postopno navajanje na stik zahteva daljši čas. Če so stiki prekratki, ni mogoče izpeljati postopnega prilagajanja, kajti ena ura za takšno prilagajanje ne zadošča. V eni uri ni možno kvalitetno izpeljati stik, ki bi otroka vzpodbujal, da bi si v nadalje stikov z očetom tudi želel.
Vsebina pogodbe ne daje podlage za materialnopravni zaključek, da gre za obojestransko odplačno pogodbo, saj se z njo tožeča stranka H. S. ni ničesar zavezala (dati ali storiti), dogovorjen je bil le način poplačila že zapadlega dolga tožeči stranki. Za uporabo določbe 121. čl. ZPPSL o možnosti odstopa od pogodbe torej ni podlage v sami vsebini pogodbe, ker se navedeno določilo nanaša le na obojestransko odplačne pogodbe.
Ker dolžnik ni stranka pogodbe o odstopu terjatve, mora odstopnik dolžnika o odstopu obvestiti (1. odst. 419. čl. OZ). Od tega je odvisna presoja, komu dolžnik veljavno izpolnjuje svojo obveznost oziroma drugače povedano, veljavna izpolnitev je odvisna od dobrovernosti dolžnika, kdo je njegov upnik (primerjaj 2. odst. 419. čl. OZ).