delna invalidska pokojnina - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Tožniku, invalidu III. kategorije invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom in priznano pravico do delne invalidske pokojnine, je delovno razmerje z 31. 12. 2004 prenehalo po njegovi volji. Ker se tožnik v predpisanem roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja ni prijavil kot brezposelna oseba pri pristojnem zavodu za zaposlovanje, je tožena stranka utemeljeno odločila o ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine z dnem 31. 12. 2004.
razmerja med starši in otroki - odvzem pravice do stikov – otrokovi stiki – pravica do stikov
Končna sodna odločitev z odvzemom pravice do stikov očetu s hčerko bi pomenila še nadaljnjo ohranitev takšnega stanja, kot je sedaj in popolnoma onemogočila komunikacijo očeta z otrokom in s tem možnost ponovne vzpostavitve stikov. Takšna odločitev ni v skladu s koristjo otroka, torej je v nasprotju z določbo 106. člena ZZZDR.
pogodbena kazen - nemško pravo - dogovor o pogodbeni kazni ne glede na krivdo - garancijska funkcija pogodbene kazni - naklep ali malomarnost - ločeno obravnavanje zahtevka iz nasprotne tožbe
V predmetni zadevi je nastala zamuda brez dolžnikove krivde zaradi začasne odredbe, vendar nemško pravo nima določila, kot ga vsebuje 250. čl. OZ, po katerem upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, če je do neizpolnitve ali zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja. Po nemški sodni praksi mora dolžnik običajno odgovarjati za naklep in malomarnost. Vsekakor pa se lahko pogodbena kazen dogovori tudi z individualnim dogovorom za primer objektivne zamude, dajatve ali storitve, brez ozira na dolžnikovo krivdo. V tem primeru ima dogovor o pogodbeni kazni garancijsko funkcijo.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev
Dejstvo, da je tožena stranka vezala sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas na sprejetje vsakokratnega letnega plana poslovanja in na izpolnitvene roke pogodbenih obveznosti s strani poslovnih partnerjev, ne pomeni začasnega povečanega obsega del. Negotovost glede obsega poslov v prihodnosti je poslovni rizik delodajalca in ni zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
stranska intervencija - predlog za dopustitev stranske intervencije
Ne glede na stadij, v katerem je postopek, je potrebno stransko intervencijo prijaviti sodišču prve stopnje. Zato je pritožbeno sodišče predlog za dopustitev stranske intervencije, ki je bil podan tekom pritožbenega sodišča, vrnilo v reševanje sodišču prve stopnje.
Vsebina pogodbe ne daje podlage za materialnopravni zaključek, da gre za obojestransko odplačno pogodbo, saj se z njo tožeča stranka H. S. ni ničesar zavezala (dati ali storiti), dogovorjen je bil le način poplačila že zapadlega dolga tožeči stranki. Za uporabo določbe 121. čl. ZPPSL o možnosti odstopa od pogodbe torej ni podlage v sami vsebini pogodbe, ker se navedeno določilo nanaša le na obojestransko odplačne pogodbe.
Ker dolžnik ni stranka pogodbe o odstopu terjatve, mora odstopnik dolžnika o odstopu obvestiti (1. odst. 419. čl. OZ). Od tega je odvisna presoja, komu dolžnik veljavno izpolnjuje svojo obveznost oziroma drugače povedano, veljavna izpolnitev je odvisna od dobrovernosti dolžnika, kdo je njegov upnik (primerjaj 2. odst. 419. čl. OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL55041
ZZK člen 21, 22, 136, 21, 22, 136. SPZ člen 49, 49/2, 49, 49/2. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40, 40/1.
intabulacijska klavzula - pričakovalna pravica
Drži, na kar opozarja pritožnica, da pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 17. 12. 1993, na podlagi katere zahteva vpis lastninske pravice, v času sklenitve po tedaj veljavnih predpisih ni izpolnjevala pogojev za vpis, zaradi odsotnosti zemljiškoknjižnega dovolila. Tudi na podlagi sedaj veljavnega Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/2003, od tu ZZK-1) se vknjižba pravice dovoli na podlagi zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga (1. točka 1. odst. 40. člena ZZK-1), enako določa tudi tudi Stvarnopravni zakonik (od tu SPZ) v 2. odst. 49. člena, ki je začel veljati 1. 1. 2003. Pogoji za vpis v zemljiško knjigo so se v vmesnem času res delno spremenili, in sicer z uveljavitvijo Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS št. 33/95, od tu ZZK). Vknjižba se je po določbah 21. in 22. člena ZZK lahko opravila tudi na podlagi zasebne listine, ki je morala vsebovati veljavni pravni temelj in na kateri je moral biti overjen podpis osebe, katere pravica se omejuje, obremenjuje ali preneha. Upoštevajoč prehodno določbo člena 136. ZZK je to lahko veljalo tudi za listine, izdane pred uveljavitvijo ZZK. Glede na to bi z uveljavitvijo ZZK res odpadel pravni interes upravičenke, da sicer v ustreznem postopku zahteva izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Vendar pritožnica napačno razloguje, da na to zaradi njene "pričakovalne pravice" uveljavitev SPZ in ZZK-1, ki sta ponovno postrožila pogoje za vpis, ne vpliva. Pričakovalna pravico se varuje kot pravica sama le, če je v času, ko se v takšno pričakovalno upravičenje poseže, le-to že bilo mogoče varovati z ustreznim zahtevkom. V času veljavnosti ZZK pa pritožnica še ni mogla predlagati vpisa svoje pravice v zemljiško knjigo, saj je bila po podatkih spisa preživljanka še živa. Njeno pričakovanje torej ne more imeti pravnega varstva po ZZK-1, ki v prehodnih določbah česa takega tudi ne ureja, enako tudi ne SPZ. Z uveljavitvijo SPZ in ZZK-1 odpade tudi pritožničin argument, da za tožbo, s katero bi lahko zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, v času veljavnosti ZZK ni imela pravnega interesa.
Tudi v primeru, ko sodišče zavrne upnikov predlog za izvršbo, je upnik dolžan plačati sodno takso po III. odst. tar. št. 2 Zakona o sodnih taksah, saj je bilo sodno dejanje, to je izdaja sklepa o predlogu za izvršbo, opravljeno.
stiki med starši in otrokom - ponovna vzpostavitev stikov
Prav zaradi ponovne vzpostavitve stikov otroka z očetom je omejitev stikov na eno uro tedensko, po prepričanju pritožbenega sodišča, premalo, saj postopno navajanje na stik zahteva daljši čas. Če so stiki prekratki, ni mogoče izpeljati postopnega prilagajanja, kajti ena ura za takšno prilagajanje ne zadošča. V eni uri ni možno kvalitetno izpeljati stik, ki bi otroka vzpodbujal, da bi si v nadalje stikov z očetom tudi želel.
Ker je bila tožniku v obdobju, za katero mu je bilo kasneje s sodbo delovnega sodišča za nazaj priznano delovno razmerje, že priznana pravica do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, in je s tem že uveljavil pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, mu kljub sodbi, s katero mu je bilo priznano delovno razmerje, lastnosti zavarovanca na podlagi delovnega razmerja ni mogoče priznati.
nujni sosporniki – pripoznava tožbenega zahtevka – stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji
Tožene stranke imajo položaj nujnih sospornikov. Pritožnica je takoj pripoznala tožbeni zahtevek. Zato bi sodišče v obravnavani zadevi moralo uporabiti 4. odst. 161. člena ZPP, ki določa, da za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi poravdnimi dejanji niso odgovorni drugi sosporniki. Sprememba stroškovne odločbe se zato nanaša le na razmerje med toženimi strankami.
Sodišče v zemljiškoknjižnih postopkih odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi.
Z opredelitvijo strank spora uvod sodbe dopolnjuje izrek v subjektivnem smislu in je z njim neločljivo povezan. Prav zaradi navedenega v izreku sodbe ni nujno ponavljati imen in priimkov, temveč zadostuje navedba „tožnik“ in „toženec“, saj sta stranki že natančno označeni v uvodu sodbe.
pravica strank do udeležbe na naroku - pravica do izjave v postopku - dedovanje - dedovanje nepremičnin v naravi - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - zahtevek za izplačilo nujnega deleža v gotovini - namen ZPVAS
ZPVAS je potrebno uporabiti tudi v primeru, ko nobenemu od zakonitih dedičev ni mogoče v naravi vrniti premoženjskih pravic zaradi pravne nezmožnosti. Odločitev, da postane zapuščina last Republike Slovenije je zato zmotna.
priposestvovanje - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - materialno procesno vodstvo
Tožnica bi morala dokazati, da je tožena stranka ob pridobitvi – vpisu lastninske pravice, vedela, da pridobiva tujo stvar, ali pa, da bi le to ob primerni skrbnosti morala vedeti. Vednost pa je podana takrat, kadar je posest drugega dobro vidna, očitna (npr. zasedeno stanovanje), ne zahteva pa se od pridobitelja, da npr. raziskuje ali morda nekdo drug izkorišča ta gozd. Uporaba 285. čl. ZPP je potrebna le, kadar je potrebno razčistiti sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje.
ZPP člen 151, 154, 155, 151, 154, 155. OZ člen 149, 179, 185, 149, 179, 185.
prometna nesreča - vinjen voznik - soodgovornost oškodovanca - neuporaba varnostnega pasu - vzročna zveza - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - stroški izvedenca
Ob opisanih okoliščinah bi se moral tožnik, preden je prisedel v avtomobil, prepričati, ali je voznik trezen, saj je obstajala velika možnost, da temu ni tako. Ob le povprečni skrbnosti pa bi glede na okoliščine tudi moral ugotoviti, da je voznik pod vplivom alkohola. Če, kot zatrjuje v svojih navedbah, temu ni bilo tako, je ravnal malomarno.
Taka soodgovornost bi lahko prišla v poštev le v primeru, da bi bila neuporaba pasu na kakršenkoli način v vzročni zvezi z nastalo škodo. Gre za ugovorno navedbo, za katero je trditveno in dokazno breme na toženi stranki. Tožnik je vzročno zvezo zanikal in celo navajal, da bi bila škoda, če bi bil privezan, večja. Zgolj pavšalna navedba tožene stranke, da so praviloma posledice prometne nezgode ob uporabi varnostnega pasu manjše in da je imel drugi sopotnik manjše posledice (sedel je spredaj, tožnik pa zadaj), zato ne zadošča za ugotovitev vzročne zveze med neuporabo pasu in obsegom škode.
ZZK-1 člen 28, 161, 28, 161. ZGD-1 člen 12, 407, 12, 407.
firma družbe v likvidaciji - poočitba v zemljiški knjigi
V 407. členu ZGD-1 je določeno, da mora družba po vpisu začetka likvidacijskega postopka v register v svoji firmi uporabljati pristavek "v likvidaciji". Samo to dejstvo pa, kot pravilno navaja pritožba, pomeni razlikovanje družbe, ki je v likvidacijskem postopku od drugih družb, sporočilo javnosti, da ima družba v tem postopku spremenjene cilje, da družbo vodijo drugi organi.
Pri tem pa ne gre za spremembo firme in za uporabo omenjenega pristavka tudi ni treba spremeniti statuta ali sprejeti potrebnega sklepa skupščine.
Samo dejstvo, da ni opravljena poočitba glede likvidacije podjetja, ki je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, ki so predmet prodaje, namreč ne morejo pomeniti ovire za predlagano vknjižbo lastninske pravice na kupca.
ZPPSL člen 10, 10/2, 131, 132. SPZ člen 128, 128/1.
stečajni postopek – posebna stečajna masa – ločitveni upniki – stroški, ki se poplačajo iz posebne stečajne mase
Ni pravne podlage, da bi se v primeru, ko posebna stečajna masa zadošča za poplačilo stroškov in za celotno poplačilo vseh ločitvenih upnikov, za znesek teh stroškov zmanjševal znesek namenjen poplačilu ločitvenega upnika.
Obdolženčeva redna zaposlitev in družinska obveznost sta tehtni olajševalni okoliščini, vendar ne dosegata ravni posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi utemeljevale izrek omiljene kazni.