Predmet tožbenega zahtevka je dolžnost drugega in tretjega toženca izstaviti za zemljiškoknjižni vpis sposobno listino za vknjižbo lastninske pravice na ime prvega toženca pri določeni nepremičnini, zato s plačilom dolgov v izvršilnih zadevah med prvim tožencem in tožnico, prvi toženec ni izpolnil tožbenega zahtevka in je smotrna presoja, da so toženci nerazdelno dolžni povrniti tožnici stroške pravdnega postopka kljub umaknjeni tožbi.
ZZD člen 224, 226, 227, 268, 342, 224, 226, 227, 268, 342. ZZK člen 226, 226.
priznanje lastninske pravice - zemljiškoknjižno dovolilo - družbeno sredstvo - družbena lastnina
Zgolj oddajanje v najem ob neizkazanem pravnem nasledstvu ne more nadomestiti ustreznega pisnega sporazuma (oziroma pogodbe), na podlagi katerega bi sporni nepremičnini prešli v razpolaganje (uporabo) tožeči stranki oziroma njeni pravni prednici.
vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo – presoja zemljiškoknjižnega sodišča – splošni pogoji za vpis – posebni pogoji za vpis – lokacijska informacija – postopek notarske overitve podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu
Zemljiškoknjižno sodišče preverja samo splošne pogoje za vpis, ki jih določa 148. člen ZZK-1, drugi (posebni) pogoji pa se preverjajo v postopku notarske overitve podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu.
statusno pravo - civilno procesno pravo - zavarovanje terjatev
VSL0055559
ZIZ člen 272, 272. ZPP člen 270, 270. ZGD-1 člen 590, 590.
začasna odredba v registrskih postopkih - registrska zapora - vpis skupščinskega sklepa v sodni register - preimenovanje vloge
Upnik nima pravnega interesa za vložitev regulacijske začasne odredbe v registrskem postopku na podlagi 590. člena ZGD-1.
Tudi v postopkih zavarovanja z začasnimi odredbami velja prepoved ponovnega odločanja o isti stvari (15. čl ZIZ v zvezi s 319. čl. ZPP), če se okoliščine, na katere je predlagatelj oprl ponovni predlog, niso v ničemer spremenile.
Načeloma ni nedopustno, da sodišče s procesnim sklepom prekvalificira vlogo stranke, saj naziv, s katerim je stranka vlogo poimenovala, ni ključnega pomena pri opredelitvi pravnega sredstva, ki ga vloga dejansko vsebuje, pač pa je to njena vsebina.