razlogi, iz katerih se sme sodba izpodbijati - odločba o kazenski sankciji
Četudi se državni tožilec, ki se pritožuje obdolžencu v korist in sodbo izpodbija v odločbi o kazenski sankciji, zavzema le za izrek krajše preizkusne dobe, višje sodišče na tak predlog ni vezano v tolikšni meri, da bi ob ugotovitvi, da so v pritožbi zatrjevane olajševalne okoliščine podane, ne moglo obdolžencu tudi znižati v pogojni obsodbi določeno kazen.
ZPP (1977) člen 219, 219. ZIP člen 14, 225, 226, 226/1, 14, 225, 226, 226/1.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - opustitev
V kolikor upnik v predlogu za izvršbo ne konkretizira trditve, da je dolžnik začasno odredbo kršil, sodišče ni dolžno izvajati dokazov, na podlagi katerih bi se morebitna kršitev začasne odredbe šele ugotovila.
ZIP člen 8, 8/4, 55a, 55a/2, 55a/5, 8, 8/4, 55a, 55a/2, 55a/5.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - sklep o ugovoru - pritožba
V zadevah, v katerih je bil do uveljavitve ZIZ izdan sklep o izvršbi, se za pravni sredstvi (ugovor in pritožbo) zoper njega in ob njunem reševanju uporabi ZIP. Ker je bil v obravnavani zadevi sklep o izvršbi izdan pred dnem uveljavitve novega zakona, je torej potrebno ob reševanju ugovora in pritožbe uporabiti določbe ZIP. V skladu z določbo petega odstavka 55.a člena ZIP pa ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni treba obrazložiti.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20562
KZ člen 208, 208/2, 208/3, 208/5. ZKP člen 167, 167/1, 167, 167/1.
ogrožanje varnosti pri delu - utemeljen sum - uvedba preiskave
Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je pokojni delavec padel skozi odprtino zato, ker le-ta ni bila ustrezno zaščitena oziroma zavarovana in da je bil za organizacijo varstva pri delu na gradbišču zadolžen glavni izvajalec del, je pravilen tudi zaključek o utemeljenosti suma, da je obdolženec storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu po II., III. in V. odstavku 208. člena KZ, ker kot delovodja glavnega izvajalca del na gradbišču ni poskrbel, da bi bilo gradbišče pravilno varovano, kot to določa II. odstavek 71. člena Pravilnika o varstvu pri gradbenem delu.
izvršilni stroški - rok za zahtevo za povrnitev stroškov
Povrnitev izvršilnih stroškov je mogoče zahtevati le v tridesetih dneh od dneva, ko je bil končan postopek. Izvršba zaradi oprave dejanj je končana z dnem, ko je bilo predmetno dejanje opravljeno.
Upnikov predlog za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov, vložen nekaj mesecev po opravi dejanja, je zato prepozen in ga je kot takega treba zavreči.
izpodbijanje pravnih dejanj - dvostransko obvezna pogodba - izpolnitev obveznosti po pogodbi o vodenju poslov bodočega stečajnega dolžnika - plačilo za izdelavo sanacijskega programa
Tožeča stranka je bila ob podpisu pogodbe v izjemno težkem gospodarskem položaju, ena izmed obveznosti po pogodbi pa je bila analiza obstoječega stanja in priprava ukrepov za sanacijo, ki bi preprečili stečajni postopek.
Redno izplačevanje plače, pa čeprav z nekajdnevno zamudo, po pogodbi o zaposlitvi je potrebno kljub temu uvrstiti med redno izpolnjevanje dvostransko obvezne (sinalagmatične) pogodbe. Pri tovrstnih pogodbenih razmerjih pa je potrebno vselej pretehtati, kakšen pomen ima izpodbijana izpolnitev v razmerju do nasprotne izpolnitve.
Namreč, ali je bila pogoj za zagotovitev nasprotne izpolnitve in ali gre za enakovredni nasprotni obveznosti, tako da je moč govoriti o enotnem, enakovrednem pravnoposlovnem in neločljivo povezanem dogajanju.
Redno izpolnjevanje zaporednih obveznosti pri trajnih pogodbenih razmerjih je pogoj za ohranitev pogodbenega razmerja (prim. 129. čl.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Glede na vsebino priloženih verodostojnih listin - računov, dolžnikova ugovorna navedba ni dovolj konkretizirana. Takega ugovora pa ni moč šteti za obrazloženega in je zato ugovor neutemeljen.
Tožnica, ki že v tožbi priznava 50 % sokrivdo za nastanek škodnega dogodka, v pritožbi pa izrecno izjavlja, da se s prisojeno odškodnino po višini strinja, ne more uspešno uveljavljati zvišanja prisojenega zneska na podlagi v pritožbi zatrjevanega nižjega deleža svoje sokrivde.
Sodišče po uradni dolžnosti preizkusi, ali so podane materialnopravne predpostavke za izvršbo (izvršilni naslov) in ali obstoji skladnost med izvršilnim naslovom in izvršilnim sklepom.
Trditev, da dolžnica nima premičnin, ki bi bile lahko predmet rubeža in prodaje iz katere bi se poplačala terjatev ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55.čl. ZIZ.
ZPP (1977) člen 156, 156/1. Odvetniška tarifa tarifna številka 33.
stroški postopka - pravdni stroški - izvršilni stroški - ugovor zoper sklep o izvršbi - odvetniška tarifa - nagrada za delo odvetnika
Če tožeča stranka izvršilnega sodišča ni pravočasno obvestila o plačani terjatvi, da bi se postopek izvršbe ustavil, potem je šteti, da je z nevestnim ravnanjem povzročila toženi stranki stroške ugovora zoper sklep o izvršbi, obema strankama pa celotne pravdne stroške.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje - zavarovalnina za poškodovano vozilo in za primer smrti voznika in potnikov - ugovor izgube zavarovalnih pravic - zapadlost zavarovalnine in tek obresti
Sicer pa je pritožbeno prepričanje, da tožena stranka vse do odločitve prvostopnega sodišča glede spornega dejstva alkoholiziranosti voznika, torej do izdaje prvostopne sodbe, ni mogla priti v zamudo z izplačilom zavarovalnine, zmotno. Ker je bil z izpodbijano sodbo ugotovljen obstoj obveznosti zavarovalnice, to pomeni, da je bil predpravdni zahtevek tožnikov do zavarovalnice utemeljen že v času njegove vložitve in to tako glede zavarovalnine zaradi smrti voznika kot glede materialne škode po času njene ugotovitve s strani zavarovalnice, zaradi česar je bilo upiranje plačilu s strani zavarovalnice neupravičeno. Torej bi morala tožena stranka v skladu s svojimi Splošnimi pogoji obe zahtevani zavarovalnini izplačati v tam določenih rokih, kakršne pravilno ugotavlja in pri svoji odločitvi uporabi prvostopno sodišče. Takrat je namreč nastala obveznost plačila tožene stranke, saj je bil njen ugovor o izgubi zavarovalnih pravic tožeče stranke zaradi vožnje voznika zavarovanega vozila pod vplivom alkohola, neutemeljen. Pritožbeno razumevanje drugega odstavka 919. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ki naj bi potrjevalo stališče tožene stranke, da je v zamudo z izplačilom zavarovalnine prišla šele z izdajo prvostopne sodbe je nesprejemljivo, saj bi pomenilo odložitev in s tem razvrednotenje plačila zavarovalnine po času njenega nastanka oz. njene zapadlosti, pa čeprav se je šele v pravdnem postopku, sproženem zaradi zavrnitve plačila zavarovalnine izkazalo, da zavrnitev plačila ni bila utemeljena. Drugi odst. 919. čl. ZOR, ki pravi - da če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, začne teči ta rok od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti - glede časa obstoja ugotavljanja obveznosti zavarovalnice gotovo nima v mislih teka pravdnega postopka, da bi se lahko tožena stranka v primeru neuspeha v pravdi brez finančnih posledic izogibala plačilu, pač pa le za primer, ko zavarovalnica dvomi v obstoj in višino svoje obveznosti, za preverjanje obstoja in višine obveznosti ter za sprejetje odločitve glede izplačila zavarovalnine določa "potreben čas", ki pa mora biti po prepričanju pritožbenega sodišča v okviru razumnega roka. V takšnem roku se je končno odločila tudi sama tožena stranka, čeprav napačno, ko je odklonila izplačilo zavarovalnine zaradi vinjenosti voznika, čeprav je bila (ali bi morala biti ob ustrezni skrbnosti) opozorjena na nepravilnosti pri odvzemu telesnih tekočin pokojnega voznika na samem dokumentu oziroma "naročilu za zdravniško preiskavo in odvzem krvi in urina zaradi ugotovitve alkoholiziranosti" Inštituta za sodno medicino, saj se je s tem spornim dejstvom lahko seznanila (oziroma bi se morala) le iz navedenega dokumenta, iz katerega izhaja navedeni zapis kot opomba. Stališče, ki ga zagovarja tožena stranka, bi končno lahko privedlo tudi do zlorab pri izplačilih zavarovalnin, čeprav pritožbeno sodišče ne zatrjuje, da je bilo tako v obravnavanem primeru.
1. Stečajni upravitelj v postopku izpodbijanja pravnih dejanj lahko nastopa le v vlogi zakonitega zastopnika stečajnega dolžnika (2. odst. 79. čl. ZPPSL), ne pa kot posebni procesni organ (1. odst. 79. čl. ZPPSL).
2. Pobotna izjava ali dogovor o pobotu nista izpodbojna.
3. V zadnjem "členu" verižne kompenzacije gre prav (in samo) za dogovor o pobotu. Takšno sodelovanje stečajnega dolžnika v verižni kompenzaciji zato ni izpodbojno.
4. Soodvisnost učinkovanja posameznih dvostranskih pogodb in zasledovani končni rezultat, tj. prenehanje obveznosti s pobotanjem, govorita v prid stališču, da je verižna kompenzacija ekonomsko in pravno enoten posel.
5. Dosledna izpeljava stališča o pravni enotnosti verižne kompenzacije (prim. zgoraj) terja pri obravnavi izpodbojnosti drugih "členov" (predpostavk) verižne kompenzacije enak pristop kot glede zadnjega "člena". Po presoji pritožbenega sodišča ne bi bilo prav, da bi bili udeleženci enotnega posla glede izpodbijanja v različnem položaju zgolj zato, ker niso prvi oz. zadnji "člen" v sicer neločljivo sklenjeni "verigi" udeležencev.